RJAVI RIŽ

Zrno zdravja in okusa

Rjavi riž je nepogrešljiv v zdravi prehrani, ker je najbolj polnovredna vrsta in niti med kuhanjem ne izgubi hranilnih snovi, vitaminov ter mineralov.
Fotografija: Vsebuje več vitaminov in mineralov kot beli. FOTO: Guliver/Getty Images
Odpri galerijo
Vsebuje več vitaminov in mineralov kot beli. FOTO: Guliver/Getty Images

Ne glede na letni čas se riž pogosto znajde na naših krožnikih, pa vendar ni vseeno, katerega jemo. Raziskave namreč kažejo, da bi morali vedno uživati rjavega. Njegove hranilne pa tudi zdravstvene koristi so precej višje kot pri belem, čeprav večina še vedno izbere slednjega, zaradi okusa pa tudi krajšega časa kuhanja (tega lahko skrajšamo, če riž najprej za uro ali dve namočimo v vodi).

Vsebuje več vitaminov in mineralov kot beli. FOTO: Guliver/Getty Images
Vsebuje več vitaminov in mineralov kot beli. FOTO: Guliver/Getty Images

Beli riž je brez zunanje lupine, ovojnice in kalčka, ker so v procesu predelave njegova zrna luščili, polirali in pogosto tudi glazirali. Belo jedro je med vsemi deli zrna najmanj hranljivo in vsebuje samo škrob. Rjavi riž vsebuje prav vse dele riževega zrna z izjemo grobe neužitne zunanje lupine. Ker ohrani vse dele, mu rečemo polnozrnati (integralni). Rjavi je torej bolj hranljiv kot beli, vsebuje več mineralov, vitaminov in drugih hranil in teh ne izgublja niti med toplotno obdelavo.

Rjavi riž je zaveznik vitke linije. FOTO: Guliver/Getty Images
Rjavi riž je zaveznik vitke linije. FOTO: Guliver/Getty Images

Kuhanje rjavega riža traja dlje in tudi njegova razgradnja v telesu traja dlje, kar je dobro, saj to pomeni, da smo dlje siti in bomo manj posegali po prigrizkih. Ne preseneča torej, da je rjavi riž zaveznik vitke linije. Zaradi vsebnosti vlaknin (večina teh je v ovojnici, ki je pri belem rižu odstranjena) blagodejno vpliva na prebavo, vlaknine vplivajo tudi na občutek sitosti; v eni skodelici rjavega riža je okoli 3,5 grama vlaknin.

Študija zdravstvene fakultete univerze v Harvardu je pokazala, da lahko uživanje rjavega riža niža tveganje nastanka diabetesa tipa 2. Poleg tega uživanje rjavega riža, ki vsebuje selen, varuje debelo črevo pred karcinomom. Znanstveniki so odkrili, da je rjavi riž boljši od belega tudi zato, ker ščiti pred visokim krvnim tlakom in arteriosklerozo. Druge študije so pokazale, da rjavi riž uspešno niža (slabi) LDL holesterol in uravnoteža dobrega, HDL.


Vsebuje vitamin E, ki varuje oči in krepi imunski sistem. Rjavi riž je dober vir mangana, saj z eno skodelico pokrijemo 80 odstotkov dnevnih potreb po tem mineralu, ki organizmu pomaga predelati maščobe ter pred težavami varuje živčni in reproduktivni sistem ter skrbi za dober spanec. Vsebuje tudi magnezij, ki je pomemben za zdrave kosti, pa folno kislino, ki je pomembna za nosečnice oziroma pravilen razvoj ploda. Tudi cink je v rjavem rižu (in sicer dvakrat več kot v belem), ta mineral skrbi za močan imunski sistem ter celjenje ran. 

Predstavitvene informacije

Komentarji:

Predstavitvene informacije