Astrologinja Lenka: Ali lahko vse to sprejmemo in živimo v veliki koheziji?
Luna je v Strelcu in zgodaj zjutraj je v eksaktnem trigonu s Hironom v Ovnu. Je kaj lepšega za dan, ki je pred nami, ko je marsikaj nejasnega, v megli ali polnega nepotrebnih strahov? To krepi dušo in daje osebi smernice o tem, koliko težjih težav lahko prenese, prenese ali se sooči. Rešite jih in pojdite naprej. Ker so to njegove bolečine, nekje ostale, nedokončane ali celo spomin na nekaj, iz česar je človek izšel močnejši, močnejši in se zaveda, da ga nič ne more zlomiti, niti njegove napačne odločitve.
Kvadrat med Luno in Saturnom ni najboljša rešitev, saj se vedno nekdo znajde, da človeku očita, da je površen, da je v oblakih, da se ne zna spustiti na realna tla ali da ne zna vsega prizemljiti, čas pa teče mimo njega. Kako dolgo bodo letali v oblakih, brez kakršnegakoli spoznanja, in če bo treba, tudi življenja samega? Ampak ljudje smo si različni. Človekova duša je polna samo zato, ker ima človek svoj namen in živi z njim, da lahko pomaga drugim s svojimi idejami, svojo vero, ki ni oprijemljiva, vsekakor pa zdravi dušo. Saturnu pa ni dovolj, če se nekaj ne vidi konkretno in oprijemljivo.
Potem je Luna v kvadratu z Neptunom in lahko pretrese sama čustva, občutke, je oseba na pravi poti? Dela vse kar hoče ali je spet v kakšni zablodi? A ta občutek je ne bo preveč zamajal, saj se lahko umiri, vstopi v še večjo tišino in to razreši.
Danes je sobota, Saturnov dan, on pa je v Ribah. Neptun s svojimi ideali razblinja svoje meje, stremi k povezovanju vsega brez meja in občutka razdeljenosti. Merkur bi želel imeti več razumevanja, sočutja in videti vse enako brez delitev. In samo Sonce bi združilo vse ljudi v eno celoto in sijalo tako, kot je, ne glede na to, kdo je kdo in od kod prihaja.
Ali lahko vse to sprejmemo in živimo v veliki koheziji? Koliko se zavedamo Saturnovega časa, njegove ure, njegove minljivosti?
