Bodite sami svoj psiholog
Tragični dogodki se po navadi odvijejo nepričakovano, samo zgodijo se, ne glede na našo čustveno udeleženost v njih. Če torej različne oblike čustvovanja ne vplivajo na našo resničnost in dogodke, ki se odvijajo po svoje, je drama, ki jo zganjamo, popolnoma odveč. Hkrati pa je naše čustvovanje pogosto edino v situaciji, kar lahko nadziramo in spreminjamo. Tako lahko zaključimo, da sta vnaprejšnje obremenjevanje in čustvena drama odveč in si z njima samo škodimo (stvarnosti pa s tem ne moremo spremeniti), da je naš čustveni odziv pogosto nerealen in da si lahko pomagamo samo tako, da razorožimo negativna čustva, ki nas ovirajo.
Ko zdrsnete v manjšo krizo, ko se zdi svet neprijazen do vas, imate slab dan ali obdobje, ni treba takoj iskati psihologa ali psihiatra. Pogosto si lahko pomagate sami z miselno naravnanostjo oziroma drobnimi psihološkimi triki, ki vam bodo pomagali prebroditi manjše nevšečnosti.
Ko so težave na vrhuncu in vas posrkajo vase, se lahko s preprostim psihološkim trikom izognete dramatiziranju. V tem stanju, ko vidimo vse samo črno, pogosto verjamemo, da bo ta kriza tragično vplivala na naše življenje in sprožila domino efekt grozljivih posledic. Kako torej ločimo, ali samo pretiravamo in se čustveno preveč burno odzivamo ali gre v resnici za nekaj groznega? Najbolje je, da počakamo tri dni. Če se bodo zadeve v tem času polegle, smo pretiravali.
V kriznih trenutkih vidimo vse najstrašnejše in črno. Tedaj pogosto pomaga, če si zamislimo obe skrajnosti, oba scenarija. Kako bi bilo, če bi se res zgodilo vse najbolj grozno? In kako bi bilo, če bi se odvil za nas najboljši scenarij? Ko vidimo, da imamo več možnosti, poleg tega pa tudi najhujša ni bila tako grozna, lažje zadihamo. Prav tako si lahko zamislimo svoje življenje čez deset let. Bo ta težava tedaj še vedno ključna ali se je ne bomo niti spomnili? Razmislite o podobnih trenutkih v življenju, ko ste se ujeli v vrtinec dramatiziranja. Kolikokrat so res sledili tragični dogodki in izgube, kolikokrat pa se je izkazalo, da je šlo samo za vaš notranji proces, oddaljen od resničnosti?
Če ste v hudem krču ali paniki, si lahko pomagate tudi tako, da najdete varno točko v sebi (ali v okolici). Tu se počutite varno, mirno in brezskrbno, ne glede na vihar, ki divja okoli vas. Veste, da je vse dobro in da bo sčasoma vse slabo minilo. Globoko dihate, dokler se ne umirite. Poglejte svoje življenje. Se je na koncu vedno vse uredilo? Verjetno se je, saj vas sicer ne bi bilo na tem mestu, kjer ste sedaj. Morda samo še ne vidite smisla za dogodki, ki se bo pokazal pozneje.
