Bolezen ustavimo v preteklosti, preden je nastala

​Urugvajec, nagual, kar pomeni mojster mističnega znanja, uči osnove šamanizma, vaje za izboljšanje zdravja, odnosov, lucidno sanjanje, telepatijo, astralna potovanja, kako videti avro in energijo, vstopanje v vzporedne resničnosti, kjer spoznaš modrece, svoj višji jaz, živalske zaveznike. Vodi šamanske ceremonije, 'ustavljanje sveta', ki te popelje v sedanji trenutek in srce, 'povrnitev delčkov duše', ki smo jih izgubljali v travmatičnih dogodkih, tehnike predvidevanja, kako najti stvari, biti na dveh mestih hkrati, govoriti z višjim jazom …
»Beseda 'šaman' prihaja iz Sibirije,« pravi, »in označuje 'tistega, ki vidi v temi', hodi med svetovi. V vseh šamanskih tradicijah šaman spreminja stanje zavesti, da lahko vstopa v druge resničnosti, kar doseže z bobnanjem, plesom, zelišči itd.« Poudari, da ne gre za religijo ali filozofijo, ampak živo resnico, ki jo kažejo drevesa, oblaki, voda, ogenj, duhovi, s katerimi šamani komunicirajo. »Poti do razsvetljenja je več,« pove. Če si predstavljamo visoko stolpnico z razsvetljenjem v zgornjem nadstropju, lahko vstopamo vanjo skozi veliko vhodov – to so budizem, meditacija itd., šamanizem je le eden od njih. »Šamanizem je bližnjica, ker te poveže s pravo esenco stvari,« pravi in doda, da npr. tudi kamne vidijo kot 'kamnite ljudi', ki imajo zavest in lahko govorijo z nami. Vse je povezano in prepleteno, tudi mi smo narava v človeški obliki, saj je vse zunaj nas le naše zrcalo.
Hoja med svetovi
Da je mogoče vse, kar počnejo šamani, čeprav se nam zdi kot znanstvena fantastika, moramo najprej razumeti, da je naša zavest omejena, osredotočena na konkretni fizični svet, ne pa na energijsko dimenzijo, pravi. »Fizični svet je omejen s časom in prostorom, ko pa izstopiš iz njega, je tvoja zavest prosta in lahko potuješ na različne kraje, se premikaš med resničnostmi, gledaš na daljavo, dostopaš do informacij naravnost iz 'polja informacij in zavesti'. Zavest ni namreč nič drugega kot informacija. Ko smo naravnani na 'normalno zavest', nismo sposobni priti do vsega tega, ko pa se premaknemo v podzavestni um, smo povezani z vsem znanjem in lahko dostopamo do vseh informacij in dimenzij,« pojasni.
»Tisto, česar se ne zavedaš, namreč ni del tvoje resničnosti in zate ne obstaja,« nadaljuje. »Sam sem kot nagual rojen z dvema zavedanjema. Eno je ves čas fiksirano na to realnost, drugo pa je v vzporedni, duhovni realnosti. Že ko govoriva, dobivam veliko informacij o vas prek podzavestnega uma. Lahko gledam na daljavo, potujem skozi čas itd. – seveda ne fizično, šamani si predstavljamo reko, ki simbolizira čas. Z zavestjo lahko plavamo po njej nazaj in naprej v času. Toda tega ne počnemo za zabavo, ampak ker se lahko začne zdravljenje, samo če si ozdravil izvirne pogoje čustvene travme ali česarkoli drugega, kar se je na energijski ravni začelo v preteklosti. Zato gremo nazaj, v tisti trenutek, in 'popravimo' bolezen, preden je nastala. Kar pozdravimo v preteklosti, se začne postopoma izboljševati v sedanjosti,« nadaljuje. »To je mogoče, ker so dogodki povezani v sekvence, zaporedja. Kar se začne kot nekaj majhnega, se lahko sčasoma razvije v nekaj velikega. A če na neki točki prekineš tok energije, se posledice ne bodo zgodile,« pojasni. »Ljudje mislijo, da je preteklost za njimi in je ne morejo spreminjati, toda ta omejitev je samo v umu, ki ne more delovati brez sekvenc dogodkov – 'časovno se tole dogaja zdaj, tisto pa pozneje'. Linearni čas obstaja samo v fizični dimenziji, v duhovni, energijski pa ne.« To pomeni, da so sedanji dogodki povezani s preteklostjo, in če jih tam zavestno spremeniš, spremeniš tudi sedanjost.
Razširjena zavest
Delovanje zavesti primerja z računalnikom. »Na monitorju imaš fotografijo svojega psa. Če vprašam, kje je ta slika, je odgovor na trdem disku. Toda če disk razbijem, ni v njem nobene slike – je samo informacija. Ko z miško klikneš na sliko, bo procesor potegnil informacijo, ki sestavlja fotografijo psa. Naša zavest je enaka kot trdi disk z vsemi scenariji, kombinacijami, možnostmi, naše zavedanje pa izbere in potegne informacijo z njega. Procesor so možgani, ki jo sprejmejo in iz nje zgradijo sliko v umu. Monitor pa je naša resničnost, ki je le projekcija našega zavedanja,« pojasni in nadaljuje. »Zato tudi ne živimo vsi v isti resničnosti. Tvoj svet, tvoj pogled, tvoja resničnost so zgrajeni v tvojem umu, z informacijami, ki si jih sposoben naložiti.« Nekateri imajo ožje zavedanje in lahko sprocesirajo manj informacij, zato je tudi njihov svet preprostejši, z manj možnostmi. Bolj kot razširiš zavedanje, več informacij se lahko prenese in tvoja resničnost postane bogatejša, z več možnostmi.
»Preteklost, sedanjost in prihodnost so prav tako samo informacije, zato jih lahko kadarkoli spremenimo. V šamanizmu pravimo, da če se pozdraviš v sedanjosti, boš ozdravil sedem generacij nazaj in naprej, saj razumemo, da se vse dogaja v sedanjem trenutku, v katerem imaš moč spremeniti katerokoli informacijo. Če želiš ozdraveti, moraš nehati nalagati 'bolezen' in začeti nalagati informacijo zdravja. To pa lahko storiš le, če si zavesten igralec v svoji realnosti in prevzameš odgovornost za dogajanje v svojem življenju. Večina ljudi namreč spi in se ne zaveda, kaj se jim dogaja.«
Moč sedanjosti
»Um večine ljudi je usmerjen v preteklost ali prihodnost. Toda moč za spremembo je izključno v sedanjosti. Zato je moj glavni nasvet, da bodite v sedanjem trenutku,« svetuje.
Če želimo nekaj spremeniti, pomagata osredotočenost na željo in ohranjanje namere, saj s tem usmerjamo energijo in zavest v ta scenarij. Že če pišeš o svoji želji, si zagnal mehanizem, energijo, ki bo sprožila verižno reakcijo, ki te bo vodila na mesto, kjer se ti bo to zgodilo. »Vse stvari, ki se ti lahko zgodijo, se namreč v resnici že odvijajo, vsak scenarij že obstaja, saj zavest ne pozna časa, zato se moraš za rezultat samo poravnati z drugo časovno linijo dogodkov v svoji realnosti,« izpostavi.
»Zakon privlačnosti ne deluje, saj temelji na razmišljanju, misli pa ne prinesejo želenega učinka – rezultat sledi, ko začutiš tisto, na kar misliš. Problem pa je, da se ljudje ne morejo počutiti dobro, ko nečesa nimajo. Ustvari se blokada, sporočilo, da nimamo želenega, ne glede na to, koliko pozitivnega razmišljanja vložimo v željo. Energija steče, šele ko se počutimo dobro, čeprav želenega še nimamo.«
Zato v šamanskih tradicijah velja, da če želiš prositi duhove za nekaj, moraš to storiti samo enkrat. Če prošnjo ponavljaš, namreč pomeni, da ne zaupaš. Ko zaprosiš, spustiš in dovoliš, da se stvari zgodijo, ne da karkoli počneš. »Vse početje namreč izhaja iz uma, vse obstajanje pa iz srca. Ničesar ni, česar ne moreš narediti s srcem, saj je naše čustveno telo močnejše kot atomska bomba,« zaključi.
Mateja Blažič Zemljič, Foto Marko Feist