Celični spomin je trdoživ

Človeško telo je sestavljeno iz celic, v katere se predvsem v otroštvu zapisuje spomin, pravijo guruji. Težavni so negativni spomini in stresne situacije. Otroka recimo podre sosedov pes v igri, kar dojame kot napad živali. Ta travma se mu zapiše v celični spomin in potem to zgodbo podoživlja ne le ob srečanju s psi, ampak tudi v mnogih drugih okoliščinah, opozarjajo.

Celični spomin je podzavesten, zelo trdoživ, shranjen je v celicah, ne v možganih, in iz njih navzven ustvarja negativno vibracijo, ki je vir našega stresa. V življenju se nabere veliko situacij, zapisane so v vseh telesnih celicah, vse dokler se zaradi nasičenosti celic z negativno vibracijo ne zlomimo. V organu, kjer se to zgodi, se razvije bolezen. Zato pravimo, da se bolezen ustvarja zaradi celičnega spomina in stresa, svarijo.

Dokaz za celični spomin je na primer človek s presajenimi jetri, ki je vzljubil hrano, ki jo je imel rad darovalec. Celični spomin ima še eno značilnost: ob oploditvi jajčeca se združita dve celici, ki nosita celični spomin. Tako z njima podedujemo določene miselne vzorce staršev pa tudi dedne bolezni. Za prenesene vzorce tako nismo odgovorni, nosimo pa jih.
 

Nalaga se v otroštvu

Na celični spomin vplivajo zunanji dogodki. Otroci do šestega, sedmega leta so zelo dovzetni, tedaj se polni celični spomin, saj niso sposobni realno oceniti situacije, če se, na primer, oče in mama prepirata ali recimo oče izvaja nasilje nad mamo – to je težek celični spomin. Ustvari se zapis, da otrok ni ljubljen, da je zapuščen, kar se pozneje kaže na mnogih področjih kot prepričanje, da nisi vreden poklica, partnerja …

Ta matrica posameznika spremlja vse življenje in povzroča stres. Več zapisov imajo ljudje v okolju z velikimi omejitvami, velika težava so tudi preveč zaščitniški starši. Če mama ves čas svari in postavlja otroku ogromno omejitev in strahov, zagotovo dodaja vibracijo omejitev in strahu v telo. Najbolj zahrbtno je, da to podedujemo in težko razumemo. Strah je negativna vibracija.

Negativni celični spomin ima vibracijo, frekvenco, ki ustvarja stres in slabo počutje. To je podlaga oziroma izvor naših težav in bolezenskih stanj, pravijo duhovni učitelji. Kar 95 odstotkov bolezenskih stanj izhaja iz takšnega delovanja celic, opozarjajo. Bolezen je periodična, prihaja in odhaja. Lahko je nekaj časa bolje, potem pa se ponovi, če se ne ukvarjamo z vzrokom in ga ne odpravimo. Negativna celična vibracija namreč slabi imunski sistem, ki je v telesu odgovoren za obrambo pred bolezenskimi stanji.
 

Pot v bolezen

V telesu negativno vibrira celica, ki se sicer obnavlja, razvija, raste in podpira organ. Z visoko pozitivno energijo je zdrava, ko je vibracija negativna, je končna posledica bolezen. Zato je pomembno, da spremenimo energijo v celicah. Bioenergetik ali energijski terapevt človeku dovaja frekvenco, ki je nasprotna tisti, ki se ustvarja v njegovi celici.

Vzpostavi se energijsko ravnovesje in doda toliko pozitivnega, da se povrne harmonija tudi na celični ravni. Dvigne se imunski sistem, naš pravi notranji zdravnik, ki je deloval, dokler nas stres ni zdelal do popolnega energijskega zloma. Ko je imunski sistem spet vzpostavljen, je sposoben učinkovite obrambe telesa pred bolezenskimi stanji vseh vrst. Izginejo težave, človek je umirjen, telo se začne uravnovešati.

In kako si lahko pomagamo sami? Misel je energija. Meditacija in pozitivne misli lahko spremenijo fizično stanje. Naš največji problem je negativno razmišljanje. Če so naše misli negativne, žalostne, jezne, v svoje celice zapisujemo bolezen, v nasprotnem primeru pa pomagamo telesu in širimo vibracije, ki pritegnejo zdravje, pozitivne dogodke in ljudi.