Čuječnost in notranji mir

Dr. Arlene K. Unger, ameriška psihologinja in avtorica duhovnih knjig, pravi, da lahko s pomirjujočo vizualizacijo sprostimo čustva, ki so nas obhajala čez dan, s tem pa okrepimo občutek sprejemanja sedanjega trenutka, kar je ključni element čuječnosti. Ko se začnemo zavedati minljivosti svojih čustvenih odzivov, si tudi intenzivnih negativnih občutij ne jemljemo več toliko k srcu, ker vemo, da bodo minila. Tako kot vreme, ki je enkrat slabo in drugič lepo.

Pri vizualizaciji, ki jo je Ungerjeva zasnovala v ta namen, naj bo pokrajina vsakokrat drugačna, da bo odražala naše boljše in slabše trenutke. Pomembno je le, da vedno končamo s sončnim zahodom. Vadimo vsak večer pred spanjem, ob tem pa se zavedamo, da vsak dan zaznamujejo vzponi in padci.

Sedemo ali ležemo v miren kotiček. Zapremo oči, nekajkrat vdihnemo in izdihnemo. Predstavljamo si, da smo na stezi, sonce za nami se dviga. Ne vemo, kam pelje pot, a stopamo po njej. Ob poti so drevesa in vstopimo v gozd. Potovanje je težavno, zavemo se, da hodimo navkreber. Ravno ko začutimo, da smo zadihani, se pot zravna in drevesa se zredčijo. Zavemo se, da se spuščamo v čudovito dolino. Pot se vzpenja, spušča, vijuga skozi gozdove in čez travnike. Prispemo na prelep kotiček, tam sedemo pod drevo in se spočijemo. Ozremo se in opazujemo, kako lepa je pokrajina, hribčki in doline za nami, ki ji dajejo pečat in sijaj. Opazimo, da se je sonce začelo spuščati. Dan se končuje. Spočijemo se in uživamo v razgledu.