AFERE
Čustveno varanje
Decembra je veliko službenih druženj, nazdravljanja in veseljačenja. Ali je res, kar pravijo psihologi, da je čustveno varanje hujše od telesnega?
Odpri galerijo
Bodite dovolj strogi do sebe, da si priznate, ali imate tudi vi čustveno afero. FOTO: guliver/GETTY IMAGES
Kakšen pomežik na koncu elektronskega sporočila, morda celo flirtajoč kompliment, hihitajoči se telefonski pogovori in popolnoma nedolžna službena kosila ter klepeti ob kavici. Gre za drugačen način varanja, v katerem ni spolnosti, vendar so to vseeno resne težave, ki jih sami navadno ne vidimo. Psihologi pravijo, da je lahko bolj intenzivno kot skok čez plot.
Zgodi se hitro in samo od sebe. Tako recimo pri sodelavcih po dolgih letih zakona in otroku ali dveh najdemo uteho. Če vam partner ne posveča pozornosti ali če vam primanjkuje vznemirjenja, vas lahko sedem let skomin zgrabi še malce prej. Zapostavljenim partnerjem se pogosto zgodi, da zato, ker gredo le še v službo in v trgovino, večji del energije vlagajo v vzgojo otrok in delo, življenje pa postane dolgočasno.
Zgodi se lahko precej hitro, dovolj je kratek klepet na službenem hodniku, skupno kosilo, reševanje delovnih zagat in potem proslavljanje s preprosto kavo ali tortico. Pogovori se zelo hitro iz službenih in poslovnih prevesijo v zasebne, in preden se zaveste, se sodelavcu zaupate tudi o stvareh, ki doma ne gredo tako, kot bi si želeli. Če je oseba, ki se ji izpoveste, razumevajoča in vas povrhu vsega še tolaži, ne boste potrebovali veliko časa, da se ob njej (končno spet) počutite pomembni in zaželeni, še hitreje pa se lahko vanjo tudi zagledate. A v tem ni nič slabega, saj sta le prijatelja in skupaj preživljata samo čas v službi, kajne?
Vaš partner najbrž ni slep in bo opazil, da ste se spremenili, da se smehljate, da ste morda celo sanjavi, ga ne poslušate in se iz službe vračate pozno ter veliko časa preživite na telefonu, pišete SMS-sporočila in ves čas pregledujete elektronsko pošto. Ko vas vpraša, kaj je tako nujnega, malce skomignete, morda celo zardite in potem rečete, da gre za neko nujno službeno zadevo. Ne, seveda ga ne varate! Malo se le počutite krive, a si ne morete predstavljati, da bi se odpovedali osebi, ki vam da občutek, da ste bistri, zanimivi in morda celo privlačni. Zakaj neki bi se ji? Saj ne počnete ničesar napačnega!
Čustveno varanje se lahko zgodi na delovnem mestu, v internetni klepetalnici ali pri igranju badmintona z bratovim prijateljem. Vse to se oddaljuje od telesne bližine in intimnosti, vendar vključuje skrivnostnost, zavajanje in posledično tudi izdajo. Ljudje, ki čustveno varajo svojega partnerja, se tolažijo, da ne delajo nič narobe, in zanikajo kakršno koli vpletenost v afero. Psihologi trdijo, da bolj kot sama seksualna afera boli izdaja zaupanja, od katere si odnos tudi najtežje opomore.
Če vaš odnos s partnerjem ni več tak, kot je bil nekoč, je zelo možno, da boste potrditev, zanimanje in zanimivost iskali drugje. Mnogo ljudi se menda sprijazni, da je zakon pač takšen, namesto da bi se s partnerjem pogovorili in rešili težavo. In tako, čeprav nimajo namena skočiti med rjuhe, oddajajo signale, da so godni za afero. Potrebujejo namreč pozornost, so zdolgočaseni in iščejo nekoga, da zapolni praznino, ki jo čutijo. Ne traja dolgo, da se pojavi nekdo, ki je pripravljen končati njihove muke. Ljudje smo ustvarjeni za povezovanje in komunikacijo.
Zato čustveno hrano poiščemo tako ali drugače. Če je ne dobimo doma, jo bomo pogosto iskali drugje. Strokovnjaki zatrjujejo, da je prav naše oko, vajeno vseh vrst seksualne agresivnosti na televiziji, v oglasih in filmih, krivo, da ne vidimo več očitne meje, ki jo tako zlahka prestopimo.
V težavah ste takoj, ko svojemu partnerju zamolčite, kako preživljate čas s to osebo ali celo kolikokrat in kako dolgo. Takoj ko se posebej urejate, ker veste, da se boste srečali z njo, in takoj ko ji hkrati poveste več kot svojemu partnerju in namesto z njim s to novo osebo razpravljate o zakonskih težavah, je čas, da se ustavite.
Največja težava je, da ljudje navadno ne zmorejo pretrgati vezi in izgubiti svojega novega »prijatelja«, po drugi strani pa si življenja brez svojega partnerja prav tako ne morejo predstavljati. Obstajajo spet le trije koraki na boljšo stran.
1. Priznajte. Če vaš partner sumi, da nekaj ni v redu, mu priznajte. Ne valite krivde nanj, ne recite, oprosti, ampak saj si ti … Opravičite se.
2. Končajte afero. Seveda, zveni grozljivo in tega ne zmorete, najtežje bo, če je vaš prijatelj tudi vaš sodelavec. Vi morate postaviti meje, potegniti črto in se z njim pogovarjati strogo poslovno. Če ni sodelavec, pretrgajte vse stike. Nikoli namreč ne bosta samo prijatelja.
3. Ugotovite, kaj vas je do afere pripeljalo, in se o tem pogovorite s svojim partnerjem. Ne pustite se zavesti in si priznajte svoje napake, preden bo prepozno.
Bodite dovolj strogi do sebe, da si priznate, ali imate tudi vi čustveno afero. FOTO: guliver/GETTY IMAGES
Zgodi se hitro in samo od sebe. Tako recimo pri sodelavcih po dolgih letih zakona in otroku ali dveh najdemo uteho. Če vam partner ne posveča pozornosti ali če vam primanjkuje vznemirjenja, vas lahko sedem let skomin zgrabi še malce prej. Zapostavljenim partnerjem se pogosto zgodi, da zato, ker gredo le še v službo in v trgovino, večji del energije vlagajo v vzgojo otrok in delo, življenje pa postane dolgočasno.
Novi, sveži val
Zgodi se lahko precej hitro, dovolj je kratek klepet na službenem hodniku, skupno kosilo, reševanje delovnih zagat in potem proslavljanje s preprosto kavo ali tortico. Pogovori se zelo hitro iz službenih in poslovnih prevesijo v zasebne, in preden se zaveste, se sodelavcu zaupate tudi o stvareh, ki doma ne gredo tako, kot bi si želeli. Če je oseba, ki se ji izpoveste, razumevajoča in vas povrhu vsega še tolaži, ne boste potrebovali veliko časa, da se ob njej (končno spet) počutite pomembni in zaželeni, še hitreje pa se lahko vanjo tudi zagledate. A v tem ni nič slabega, saj sta le prijatelja in skupaj preživljata samo čas v službi, kajne?
Vaš partner najbrž ni slep in bo opazil, da ste se spremenili, da se smehljate, da ste morda celo sanjavi, ga ne poslušate in se iz službe vračate pozno ter veliko časa preživite na telefonu, pišete SMS-sporočila in ves čas pregledujete elektronsko pošto. Ko vas vpraša, kaj je tako nujnega, malce skomignete, morda celo zardite in potem rečete, da gre za neko nujno službeno zadevo. Ne, seveda ga ne varate! Malo se le počutite krive, a si ne morete predstavljati, da bi se odpovedali osebi, ki vam da občutek, da ste bistri, zanimivi in morda celo privlačni. Zakaj neki bi se ji? Saj ne počnete ničesar napačnega!
Kje se zgodi
Čustveno varanje se lahko zgodi na delovnem mestu, v internetni klepetalnici ali pri igranju badmintona z bratovim prijateljem. Vse to se oddaljuje od telesne bližine in intimnosti, vendar vključuje skrivnostnost, zavajanje in posledično tudi izdajo. Ljudje, ki čustveno varajo svojega partnerja, se tolažijo, da ne delajo nič narobe, in zanikajo kakršno koli vpletenost v afero. Psihologi trdijo, da bolj kot sama seksualna afera boli izdaja zaupanja, od katere si odnos tudi najtežje opomore.
Psihologi trdijo, da bolj kot sama seksualna afera boli izdaja zaupanja, od katere si odnos tudi najtežje opomore.
Če vaš odnos s partnerjem ni več tak, kot je bil nekoč, je zelo možno, da boste potrditev, zanimanje in zanimivost iskali drugje. Mnogo ljudi se menda sprijazni, da je zakon pač takšen, namesto da bi se s partnerjem pogovorili in rešili težavo. In tako, čeprav nimajo namena skočiti med rjuhe, oddajajo signale, da so godni za afero. Potrebujejo namreč pozornost, so zdolgočaseni in iščejo nekoga, da zapolni praznino, ki jo čutijo. Ne traja dolgo, da se pojavi nekdo, ki je pripravljen končati njihove muke. Ljudje smo ustvarjeni za povezovanje in komunikacijo.
Zato čustveno hrano poiščemo tako ali drugače. Če je ne dobimo doma, jo bomo pogosto iskali drugje. Strokovnjaki zatrjujejo, da je prav naše oko, vajeno vseh vrst seksualne agresivnosti na televiziji, v oglasih in filmih, krivo, da ne vidimo več očitne meje, ki jo tako zlahka prestopimo.
Kako iz začaranega kroga
V težavah ste takoj, ko svojemu partnerju zamolčite, kako preživljate čas s to osebo ali celo kolikokrat in kako dolgo. Takoj ko se posebej urejate, ker veste, da se boste srečali z njo, in takoj ko ji hkrati poveste več kot svojemu partnerju in namesto z njim s to novo osebo razpravljate o zakonskih težavah, je čas, da se ustavite.
Največja težava je, da ljudje navadno ne zmorejo pretrgati vezi in izgubiti svojega novega »prijatelja«, po drugi strani pa si življenja brez svojega partnerja prav tako ne morejo predstavljati. Obstajajo spet le trije koraki na boljšo stran.
3 znaki, da se igrate z ognjem in da v vašem zakonu ni vse v redu:da se igrate z ognjem in da v vašem zakonu ni vse v redu:
- spogledovanje z drugimi, ki lahko postane preveč mamljivo, da bi se mu odpovedali,
- »nedolžno« preživljanje časa z bivšim,
- preživljanje časa v družbi drugih, ki čustveno varajo, saj so potuha.
- spogledovanje z drugimi, ki lahko postane preveč mamljivo, da bi se mu odpovedali,
- »nedolžno« preživljanje časa z bivšim,
- preživljanje časa v družbi drugih, ki čustveno varajo, saj so potuha.
1. Priznajte. Če vaš partner sumi, da nekaj ni v redu, mu priznajte. Ne valite krivde nanj, ne recite, oprosti, ampak saj si ti … Opravičite se.
2. Končajte afero. Seveda, zveni grozljivo in tega ne zmorete, najtežje bo, če je vaš prijatelj tudi vaš sodelavec. Vi morate postaviti meje, potegniti črto in se z njim pogovarjati strogo poslovno. Če ni sodelavec, pretrgajte vse stike. Nikoli namreč ne bosta samo prijatelja.
3. Ugotovite, kaj vas je do afere pripeljalo, in se o tem pogovorite s svojim partnerjem. Ne pustite se zavesti in si priznajte svoje napake, preden bo prepozno.
