DREVO ŽIVLJENJA
Daje nam dih življenja
Poznamo ga iz keltskih in druidskih izročil in drugih kultur Vse elemente prepleta v neskončni povezanosti stvarstva
Odpri galerijo
Drevo življenja je zelo priljubljen motiv na obeskih in prstanih.
V sodobnem življenju ga najdemo kot motiv tako med nakitom kot na preprogah, veliko ljudi si omisli tudi tatuje. Drevesa so bila pomemben del keltske kulture in v njihovem svetu je drevo življenja predstavljalo prepletanje sil narave, ki ustvarjajo ravnovesje in harmonijo. Najdemo pa ga ne le pri njih, ampak tudi v številnih in zelo raznolikih kulturah po svetu, celo v najbolj starodavnih. Nekaj podob so tako našli že 2000 let pred našim štetjem (v bronasti dobi) na severu Velike Britanije, pomembno simbolno vlogo pa je imelo celo v egipčanski mitologiji.
Znano je tudi kot drevo sveta, ki v sebi nosi vse simbole drevesa, zato ga povezujejo z rojstvom, življenjem in smrtjo ter vnovičnim rojstvom v življenjskem ciklusu. Egipčani so verjeli, da sta v njem bivala življenje in smrt, iz njega pa sta stopila Izis in Oziris. Njegove korenine sežejo globoko, deblo ustvari temelj, veje segajo po hrani, listi zbirajo moč, sadež pa se daruje naprej. Kristjani ga poznajo kot pomemben del pripovedi iz Svetega pisma, saj v raju Adam in Eva z njega jesta prepovedan sadež.
Daje nam dih življenja, ki je lahko tudi duhovni zrak ali zrak navdiha. Njegovo listje je lahko zdravilno, z vejami sega visoko proti očetu Soncu, hkrati pa se s koreninami poglablja globoko v dušo matere Zemlje. Tudi Maji so verjeli, da povezuje nebo in zemljo, o tem pomembnem drevesu pa so pisali celo taoisti. Drevo življenja naj bi vse elemente – zemljo, vodo, zrak in ogenj – prepletalo v neskončni povezanosti vsega stvarstva.
Znano je tudi kot drevo sveta, ki v sebi nosi vse simbole drevesa, zato ga povezujejo z rojstvom, življenjem in smrtjo ter vnovičnim rojstvom v življenjskem ciklusu. Egipčani so verjeli, da sta v njem bivala življenje in smrt, iz njega pa sta stopila Izis in Oziris. Njegove korenine sežejo globoko, deblo ustvari temelj, veje segajo po hrani, listi zbirajo moč, sadež pa se daruje naprej. Kristjani ga poznajo kot pomemben del pripovedi iz Svetega pisma, saj v raju Adam in Eva z njega jesta prepovedan sadež.
Daje nam dih življenja, ki je lahko tudi duhovni zrak ali zrak navdiha. Njegovo listje je lahko zdravilno, z vejami sega visoko proti očetu Soncu, hkrati pa se s koreninami poglablja globoko v dušo matere Zemlje. Tudi Maji so verjeli, da povezuje nebo in zemljo, o tem pomembnem drevesu pa so pisali celo taoisti. Drevo življenja naj bi vse elemente – zemljo, vodo, zrak in ogenj – prepletalo v neskončni povezanosti vsega stvarstva.
