Dogovori, sklenjeni pred rojstvom

Ko se kot neutelešena duša v času med enim in drugim življenjem pripravljamo na ponovno rojstvo, se s svojo dušno skupino in vodniki pogovorimo o tem, kaj bi se radi naučili v njem. Naši odgovori vplivajo na dogovore, ki jih sklenemo z njimi. S tem da je logika lekcij pogosto obratna, kot bi pričakovali, ter nas okolje izzove, da bi jo usvojili.

Če se na primer želimo učiti potrpljenja, se ne bomo rodili kot budistični menih, ampak v družino glasnih sester in bratov, ki bodo zganjali hrup in pritiskali na naše gumbe. Če se učimo ljubezni, bomo deležni sovraštva, če si zastavimo lekcijo samozavesti, nas bodo vsi okoli nas dajali v nič. Po tem ključu se oblikujejo pogodbe med dušami, ki nam bodo s svojim napornim ravnanjem in izzivanjem omogočale, da se postavimo zase, s tem pa se razvijamo in rastemo. Osebnostna rast je lahko namreč precej boleč proces, pogosto pa se začne tako, da nas nekaj ali nekdo vrže iz ravnovesja in naše cone udobja. Nikoli nam ni naloženo več, kot lahko nosimo, kar si zapomnite, ko preživljate težke čase. Ko usvajamo lekcijo, se postopoma vračamo v harmonijo. Prijatelji, starši, sodelavci in znanci, učitelji, šefi in avtoritete so tisti, ki nas porinejo v učni proces. Običajno pripadajo naši skupini duš, s katerimi smo se pred rojstvom zavestno dogovorili, da nas bodo prizadeli, izdali ali kako drugače ustvarili razmere, ki nas bodo porinile na rob za rast.

Ko se rodimo, seveda pozabimo na vse to in jih dojemamo le kot sovražnike ali težavne ljudi. Toda če razumemo, čemu to počnejo, smo jim lahko hvaležni za lekcije, ki nas jih učijo. Morda se lahko tudi drugače odzovemo na njihove provokacije, če se zavedamo tega.