Duhovna modrost: iskanje popolnosti
Če niste preveč izbirčni, če niste človek, pri katerem mora imeti vsaka stvar svoje mesto in morajo biti čustva in dejanja popredalčkana in označena, verjetno najdete popolnost v veliko stvareh. Že mogoče, če je zunaj lep dan ali čudovito pada dež.
Če pa ste bolj na perfekcionistični strani, dež vedno preveč ali premalo pada, shujšali pa ste premalo. Ste se kdaj vprašali, ali morda preveč komplicirate? Do katere meje je kompliciranje še sprejemljivo, je namreč stvar vsakega posameznika.
Zamislite se, če nikakor niste zadovoljni s svojimi dejanji, pa tudi ne z dejanji bližnjih in sodelavcev. Ali nenehno prežite na druge in kritično ocenjujete njihovo delo ter jih označujete z nesposobnimi?
Morda pa ste čustveno nesposobni sami, ker se ne morete otresti teh pritiskov. Ljudje, ki vedno stremijo k popolnosti, niso namreč nikdar zadovoljni, naj bo neko delo opravljeno še tako brezhibno. In tukaj ti ljudje izgubijo svojo igrivost, sproščenost in veselje do uživanja.
V današnjem času je tempo tako hiter, da se le malokateri stvari lahko stoodstotno posvetimo. Zato prihaja do težav, kot so nezadovoljstvo z opravljenim, nenehno ocenjevanje in podobno.
Nasvet terapevta je, da se samo sami lahko prepričamo, da smo v določeno delo, če smo se res potrudili, vložili veliko truda. In moramo biti na to tudi ponosni. Samo tako se bomo lahko rešili tegob, ki nastanejo z neskončnim nezadovoljstvom in pesimističnim pogledom na svet.
Večkrat se poskušajmo nasmejati, sploh ko nam kakšna stvar v prvo ne uspe, in pojdimo v nove zmage z novim zanosom.
Življenje je prekratko, da bi ga venomer ocenjevali in merili. Poskušajmo v njem tudi uživati in se popolnoma predati toku. Mogoče tako, da brezskrbno zadihamo in se nasmejemo novemu dnevu, ki spet prinaša veliko lepih stvari.