Duhovna modrost: Postati moramo to, kar si želimo
Vplivi in povezave med umom in telesom ter molitvijo so dobro dokumentirani. Iz študij, izvedenih na večjih univerzah, in preizkušanja na terenu je razvidno, da to, kako se počutimo v svojih telesih, ne vpliva samo na nas, temveč tudi na širni svet. Zdi se, da je razmerje med našimi notranjimi in zunanjimi doživetji razlog, da nas nekatere molitve tako močno navdajo z močjo, poudarja duhovni učitelj Gregg Braden.
»Medtem ko točnega mehanizma, ki bi pojasnil, zakaj so molitve tako uspešne, še ne razumemo v celoti, so učinkovite, za kar imamo dokaze. Vendar po študijah sodeč pozitivni vpliv molitve deluje le tako dolgo, dokler molimo. Ko se molitve končajo, preneha tudi njihov učinek. Študije so jasno pokazale, da se je med eksperimenti, ki so vključevali molitve za mir, zgodil statistično dokazan močan upad v ključnih kazalnikih, ki so jih proučevali raziskovalci. Bilo je manj incidentov, denimo prometnih nesreč, nujnih posredovanj zdravstvenih služb in celo manj nasilnih kaznivih dejanj. V prisotnosti miru je lahko nastopil le mir.
Rezultati so vsekakor zanimivi, vendar ostaja nepojasnjena skrivnost, zakaj se je, ko so eksperimente prekinili, vrnilo nasilje in v nekaterih trenutkih doseglo celo višje stopnje kot prej,« pravi in se sprašuje, kaj se je zgodilo. Zakaj so učinki meditacije in molitve navidezno prenehali? »Odgovor je le, da so izvajalci prenehali izvajati, kar so počeli – prenehali so moliti in meditirati. In to je tudi odgovor na skrivnost. Če verjamemo, da je izbira naše resničnosti nekaj, kar naredimo zgolj za trenutek, je povsem smiselno, da se, ko nehamo čutiti, da naša nova stvarnost obstaja, prekine tudi vpliv naše odločitve.
Naše ustvarjanje resničnosti je lahko kratkoročna izbira, če predpostavljamo, da so občutki ozdravljenja, miru in obilja izkustva, ki trajajo le nekaj minut naenkrat. Zaradi sodobnih eksperimentov in starodavnih besedil pa vemo, da je ustvarjanje resničnosti več kot nekaj, kar počnemo ... Je to, kar smo! V življenju moramo torej postati to, kar se odločimo doživljati kot svoj svet,« pojasni. »Če je občutek nekaj, kar izberemo in čutimo ves čas, potem velja, da nenehno izbiramo. Svojo hvaležnost za mir na svetu lahko prepričljivo občutimo, saj vedno nekje obstaja. Lahko občutimo hvaležnost za dobrobit tako svojih ljubljenih kot nas samih, saj smo ozdravljeni in se obnavljamo prav vsak dan. Moč za preoblikovanje življenja in našega sveta je nekaj, kar živi v nas kot sposobnost, ki nam je vsem skupna,« doda.
