Duhovna modrost: potrebujemo tudi samoto
Samota je tisti prostor in čas, ko ni okrog nas nikogar in ničesar, kdor ali kar bi lahko zmotil tok naših notranjih misli in spoznanj. To pomeni, da nas vsi pustijo pri miru in se lahko nemoteno predajamo sanjarjenju in premišljevanju. Tako lahko te trenutke cenimo, saj so obdobje pobega od vsega in vseh. Samota je namreč potreben odmik za urejanje preteklih doživetij in misli, ko lahko pri sebi predelamo in ovrednotimo vse, kar se nam je čez dan zgodilo, pravijo psihologi.
Večina se nas mora samote naučiti. Če se je bojimo, se nam lahko zdi negativno stanje. Samoto občutimo – namesto kot stanje, ki nam lahko prinese počitek, velika spoznanja in notranje uvide – kot nadležne trenutke, ko ni nikogar ob nas. Toda vseeno se moramo odklopiti od vsakdanjega vrveža, da lahko napravimo premor in zadihamo s polnimi pljuči.
Prav zaradi tega se je nikar ne bojte in ne bežite od nje. Naj vas ne bo strah, da prijatelji vaše občasne zavrnitve ne bodo razumeli in vas drugič ne bodo nikamor povabili. Če jim boste razložili, da si želite nekaj počitka in miru, vas bodo gotovo razumeli.
Dejstvo je, da je občasna samota potrebna, da ne izgubimo sebe. Ne pozabite, da so se velika umetniška dela rodila prav v samoti … in ker so zunanji in notranji dogodki povezani med sabo in vplivajo drug na drugega, bo vibracija, ki si jo boste zvišali, ko boste počeli nekaj, kar vam je všeč, pritegnila zanimive ljudi v vaše življenje. Žareli boste in drugim se boste zdeli prijetna oseba, s katero bi si želeli navezati stik. Če smo harmonični in pomirjeni v sebi, se bo to odražalo tudi v našem življenju.
In kako se lahko prepustite samoti? Najprej jo začnite ceniti kot čas za svoje notranje svetišče, kjer si lahko napolnite baterije in se povežete z vesoljem. Poiščite čas, ko boste lahko sami in nemoteni pol ure. Nekaj minut počasi in ritmično dihajte ter pustite telesu, da se popolnoma sprosti. V mislih si ustvarite sliko čudovitega kraja – lahko je to gozdna jasa, peščena plaža, sončni zahod ... Pustite si biti svobodni in sproščeni ter razmislite, kaj vam pomeni takšno svetišče. Predajte se lepoti, tišini, samoti in občutku kraja.
Nadaljujte s podrobnostmi. Predstavljajte si, kaj vse naj bi imel ta kraj – žuborenje potočka, cvetje … Sliko dodelajte z barvami, malenkostmi, občutki. Sprehodite se po svoji oazi in jo posvojite kot svoj kraj notranje samote. Ko se počutite domače, izvedite simbolno dejanje: napišite svoje ime v pesek ali položite svoj najljubši predmet vanj. To vam bo omogočilo, da se vrnete, kadar želite. Počasi dihajte nekaj minut, preden odprete oči.
Priporočamo
Predstavitvene informacije
Komentarji:
Priporočamo
