Duhovna modrost: začarani krog zakona privlačnosti
Po zakonu privlačnosti podzavestno avtomatično privlačimo ljudi, ki pritiskajo na naše rane, da bi jih zacelili in se razvijali kot duša. Tako nekdo z rano zaradi zapuščenosti pritegne partnerja, ki ima strahove pred vezanostjo.
Ne gre torej za karmo, ampak za naš višji jaz, ki nam daje priložnost, da ozavestimo svojo slepo pego. Na žalost to pomeni, da nam na pot prihajajo vse drugo kot idealni partnerji ali sorodne duše – čeprav tudi v odnosu z njimi naši podzavestni odzivi ves čas sabotirajo razmerje.
Če ne oprostimo staršem njihovih napak in ne pozdravimo bolečih izkušenj iz otroštva, ostanejo čustvene rane nezaceljene in nas držijo v začaranem krogu bolečih dogodkov, ki se ponavljajo v odraslosti. Če so se starši ločili, se lahko občutek zapuščenosti sproži vedno, ko vas partner ne pokliče. Prvotna rana se aktivira in sproži nezavedno reakcijo, da občutite enako kot pri desetih letih, ter se odzivate enako čustveno, ne po pameti.
Čustvena reakcija je namreč avtomatični odziv na bolečino, pri katerem imamo malo ali nič nadzora nad svojimi čustvi in vedenjem, začarani krog pa ponavljamo v vsakem odnosu in ga s tem uničujemo.
Valjenje krivde na starše ohranja rano svežo in odprto, saj s tem sporočate podzavestnemu umu, da imajo ti v sedanjem trenutku še vedno nadzor nad vašim življenjem. Občutek krivde vas vedno razoroži in deluje kot virus v vašem sistemu. Poleg tega se vedno, ko nekoga krivimo, zapnemo na njegovo energijo, ki nas drži v občutku. Ključ do osvoboditve je v odpuščanju.
Krivda, jeza in podobna čustva nastopajo v vlogi čuvarjev pred nadaljnjo prizadetostjo. Odpuščanje pa zahteva, da spustimo obrambo, s tem pa se čustveno odpremo. Če jim torej odpustite, tvegate, da vas bodo znova prizadeli – in ker ne nadzorujete čustev drugih, ne morete nikoli vedeti, ali vas bodo ali ne. Če ste še vedno ranljivi, vaš zaščitniški ego ne bo spustil obrambe. Tveganje nove bolečine lahko omejite samo z odgovornostjo.
