Duhovna vaja: za oblaki vedno posije sonce
Vse, kar vidimo, slišimo in preberemo, vpliva na nas čustveno, mentalno in energijsko. Zadnje čase, ko nas na vsakem koraku bombardirajo slabe novice, pritiski zaradi epidemije, ukrajinske vojne in jeza zaradi volitev, je še posebno pomembno, da ne pustimo, da se zasidrajo v naš energijski sistem, kjer lahko ustvarjajo blokade.
Arlene K. Unger, ameriška psihoterapevtka in avtorica duhovnih knjig, priporoča vizualizacijo, ki nam pomaga, če nas potrejo, ujezijo ali razburijo tragični dogodki po svetu. Navdihnil jo je pogosto citirani nasvet Freda Rogersa, ameriškega televizijskega voditelja, ki ga je mama nagovorila, naj za tolažbo poišče male pomočnike, kadar je pri poročilih videl kaj strašnega.
Vizualizacijo izvedemo tako, da zapremo oči in se umirimo, lahko sede ali leže. Dogodek, ki nas je neprijetno vznemiril, si vizualiziramo kot temen in grozeč oblak na nebu. Predstavljamo si ga čim bolj podrobno in doživeto. Na nekaterih mestih naj kipi in se širi, nekateri njegovi deli naj bodo temni, drugi pa svetlejši. Nato si zamislimo, da opazimo del oblaka, ki je precej prijaznejši, tanjši in svetlejši.
Ogledujemo si ga in se zavemo, da je za njim sonce. V oblaku počasi nastane razpoka in skoznjo pokuka srebrnkasta svetloba. Zagledamo jo in ozavestimo, da za temnim oblakom tragičnih dogodkov tudi v življenju vedno posije sonce.
