Duhovne modrosti dreves

V naravi ne najdemo le miru, spokojnosti, samote, odmika in odgovorov na naša življenjska vprašanja, iz njene univerzalne modrosti se lahko tudi marsičesa naučimo. Sodobne znanstvene raziskave so že dokazale, da so drevesa živa bitja, ki so povezana med sabo, si pomagajo, komunicirajo in celo čustvujejo. Marsikaj nas lahko naučijo tudi o duhovnih zakonih, ki jih samodejno živijo, medtem ko se jih mi še učimo.

Drevesa nas lahko naučijo, da so spremembe neizogibne. Tako kot nas pomlad in poletje napolnita z upanjem in energijo, se pozimi povežemo s svojimi čustvi, mirujemo in se potegnemo vase, v svoje notranje bistvo, enako kot drevesa. Življenje je ciklično in nenehna preobrazba, odmiranje in preporod, je njegov ključni del, saj lahko le tako rastemo. Drugo spoznanje je, da celo najmočnejše drevo lahko pade. Ranljivost v naravi ni nujno šibkost, ampak del naravnega procesa kroženja vsega.
Od dreves se lahko naučimo tudi to, da se pri odločanju ne oziramo. Drevo samostojno raste na svojem prostoru, in čeprav je del večje enote, gozda in ekosistema, se samo odloča, kdaj bo odvrglo liste ali pognalo korenine. Zavedajte se, da ste sami odgovorni za svoja čustva in življenje. Vse mine. Naučite se odlagati čustveno prtljago in si napolniti baterije ter premostiti še tako težke čase s čim manj drame in trpljenja. Vse se zgodi v pravem času. Vsak list drevesa se v pravem trenutku spusti na tla. Vsako seme vzklije v zemlji, ko so ugodne razmere za rast. Naključij ni. Vse deluje po švicarsko natančni notranji logiki. Obstaja nekaj večjega, kar premika in vodi vsa živa bitja, nevidna inteligenca sveta. Vesolje vedno dela za vas, tudi če se tega ne zavedate. Narava to ve in zna sprejemati in spuščati. Naučite se tudi sami.