DUHOVNI NASVET
Duhovni nasvet: kako se spopasti z žalostjo
Po taoističnem prepričanju naj bi prizadela pljuča, srce in vranico. Najprej jo moramo v celoti sprejeti, namesto da se borimo proti njej.
Odpri galerijo
Vsi doživljamo žalost, z njo se odzivamo na resnično ali namišljeno izgubo. Za žalost je značilen občutek teže na srcu in v glavi, zdi se, kot da smo oviti v tančico depresije, telo obdaja stoječa, nepretočna či, saj je moten običajni pretok energije in krvi v glavo in srce, zato se počutimo slabotne in prazne.
Po taoističnem prepričanju naj bi žalost prizadela pljuča, srce in vranico. Ljudje, ki žalujejo, pogosto počasi dihajo, vranico pa oslabi depresija. Življenjska energija ne more polniti središča telesa, saj je zgoščena v glavi, s čimer blokira tudi dotok energije v telo skozi kronsko čakro.
Naravni proces je, da žalujemo za svojimi dragimi in izgubo ljubih stvari, toda če na neki točki občutka ne izpustimo, lahko žalost postane kronična in vpliva na zdravje. Nekateri ljudje denimo s seboj nosijo žalostne dogodke še iz otroštva. Če se ne sprijaznimo s tem, da je vse minljivo in spremenljivo in naši dragi odhajajo, lahko rana v srcu ostane nezaceljena. To pomeni, da preprosto ne znate dovoliti življenju, da se nenehno spreminja in razvija.
Da bi preprečili vpliv žalosti na zdravje, moramo sprejeti igro vesolja takšno, kot je, in razumeti, da se ljubezen, življenje in bivanje spreminjajo, a so hkrati tudi večni in neuničljivi. Naši ljubi v resnici nikoli ne umrejo ali odidejo, samo prehajajo v drugo dimenzijo. Žalost moramo najprej sprejeti v celoti, namesto da se borimo proti njej. Tako jo lahko izpustimo, ko pride čas za to.
Če postane kronična, lahko pomagamo vranici, pljučem in ledvicam tako, da se potrudimo ponovno doživljati prijetne in vesele trenutke, ki nam prinašajo energijo in ljubezen.
Po taoističnem prepričanju naj bi žalost prizadela pljuča, srce in vranico. Ljudje, ki žalujejo, pogosto počasi dihajo, vranico pa oslabi depresija. Življenjska energija ne more polniti središča telesa, saj je zgoščena v glavi, s čimer blokira tudi dotok energije v telo skozi kronsko čakro.
Naravni proces je, da žalujemo za svojimi dragimi in izgubo ljubih stvari, toda če na neki točki občutka ne izpustimo, lahko žalost postane kronična in vpliva na zdravje. Nekateri ljudje denimo s seboj nosijo žalostne dogodke še iz otroštva. Če se ne sprijaznimo s tem, da je vse minljivo in spremenljivo in naši dragi odhajajo, lahko rana v srcu ostane nezaceljena. To pomeni, da preprosto ne znate dovoliti življenju, da se nenehno spreminja in razvija.
Da bi preprečili vpliv žalosti na zdravje, moramo sprejeti igro vesolja takšno, kot je, in razumeti, da se ljubezen, življenje in bivanje spreminjajo, a so hkrati tudi večni in neuničljivi. Naši ljubi v resnici nikoli ne umrejo ali odidejo, samo prehajajo v drugo dimenzijo. Žalost moramo najprej sprejeti v celoti, namesto da se borimo proti njej. Tako jo lahko izpustimo, ko pride čas za to.
Če postane kronična, lahko pomagamo vranici, pljučem in ledvicam tako, da se potrudimo ponovno doživljati prijetne in vesele trenutke, ki nam prinašajo energijo in ljubezen.