RECEPT ZA SREČO?
Duhovni nasvet: prijaznost in sočutje
Če se v nekoga vživimo, se povežemo z njegovo zgodbo. Koristi občutimo prejemnik naše pozornosti in mi sami.
Odpri galerijo
Dalajlama pravi, da je človekovo preživetje, posebno v današnjem hitrem in neosebnem svetu, najbolj odvisno od sočutja. V stanju sočutja namreč doživljamo podobne občutke kot pri spolnem odnosu ali na sproščujočih počitnicah, so potrdili tudi znanstveniki. Raziskave kažejo, da je sočutje dobro za zdravje, saj omejuje stres, uravnava srčni utrip in spodbuja imunski sistem.
Sočutni ste lahko že s tem, da poskusite razumeti čustva in počutje bližnjega in se vživite vanj, tudi če vam gre na živce ali ste sprti z njim. Seveda zahteva več časa in potrpljenja, da govorite s človekom, lahko tujcem ali znancem, če vas resnično zanima, kaj preživlja – to je zahtevnejše, kot če smo z nekom samo prijazni in vljudni.
Če ste sočutni, se povežete z drugim in se čustveno vpletete v njegovo zgodbo, niste več samo zunanji opazovalci. Vprašajte ga, ali potrebuje pomoč, in mu pomagajte, pa naj gre za bolnega prijatelja, nekoga, ki je izgubil službo, sorodnika v depresiji, nekoga, ki se ločuje, ali brezdomca.
»Ne potrebujemo templjev niti zapletene filozofije,« dodaja dalajlama. »Naše srce in možgani so naš tempelj, filozofija pa je prijaznost,« pravi. Prijaznost in srčnost nas nič ne staneta, blaginja in sreča, ki nam ju prinašata, pa sta občutni in plemenitita tako prejemnika kot naše življenje.
Raziskovalci na Harvardu so izvedli zanimivo študijo o tem, da so ljudje, ki razdajajo denar drugim, na primer v dobrodelne namene, srečnejši kot tisti, ki vsega zapravijo zase. Zato, kot pravi dalajlama: »Bodite prijazni vedno, ko je mogoče. In vedno je mogoče!«
Sočutni ste lahko že s tem, da poskusite razumeti čustva in počutje bližnjega in se vživite vanj, tudi če vam gre na živce ali ste sprti z njim. Seveda zahteva več časa in potrpljenja, da govorite s človekom, lahko tujcem ali znancem, če vas resnično zanima, kaj preživlja – to je zahtevnejše, kot če smo z nekom samo prijazni in vljudni.
Če ste sočutni, se povežete z drugim in se čustveno vpletete v njegovo zgodbo, niste več samo zunanji opazovalci. Vprašajte ga, ali potrebuje pomoč, in mu pomagajte, pa naj gre za bolnega prijatelja, nekoga, ki je izgubil službo, sorodnika v depresiji, nekoga, ki se ločuje, ali brezdomca.
»Ne potrebujemo templjev niti zapletene filozofije,« dodaja dalajlama. »Naše srce in možgani so naš tempelj, filozofija pa je prijaznost,« pravi. Prijaznost in srčnost nas nič ne staneta, blaginja in sreča, ki nam ju prinašata, pa sta občutni in plemenitita tako prejemnika kot naše življenje.
Raziskovalci na Harvardu so izvedli zanimivo študijo o tem, da so ljudje, ki razdajajo denar drugim, na primer v dobrodelne namene, srečnejši kot tisti, ki vsega zapravijo zase. Zato, kot pravi dalajlama: »Bodite prijazni vedno, ko je mogoče. In vedno je mogoče!«