Duhovni učitelji priporočajo: Ne bojte se prihodnosti
Duhovni učitelji pravijo, da se ne bi smeli bati nepredvidljivih časov, ki so pred nami. Ravno nasprotno, morali bi se jih veseliti, saj prinašajo priložnosti za rast in razvoj. Smo namreč v toku velikih sprememb, ki vzbujajo občutek zmede, nemoči, nesvobode, izkušnje pa nas silijo, da spoznamo, da tako, kot je bilo, ne bo več, pravijo duhovni učitelji. Če se oklepamo starega načina življenja, smo obupani, ko vidimo, da se odmika znano in varno. A življenje je ena sama sprememba, kar je treba sprejeti, sicer smo v občutku odpora in jeze. Situacija pa nas uči prevzeti odgovornost zase in vzeti moč nazaj v svoje roke. Nevede smo jo izgubljali, tako da smo slepo sledili zahtevam družbe. Zdaj si moramo na novo osmisliti življenje.
Ko doživljamo še bolj intenzivna čustva, jim pustimo prosto pot, kajti če jih bomo poskušali utišati, bodo še močneje pritiskala na nas. Morajo priti na plan in objemimo jih z ljubeznijo. Dolgo smo bili gluhi za sporočila svoje duše. Solze jo čistijo, potne kaplje naše misli, voda telo in hkrati naš planet – vse to se izraža kot močna čustvena stanja, v naravi pa neurja, poplave.
Toda ob tem se učimo, kako se povezati s seboj, z naravo, družino, se zavedati, kaj potrebujemo in česa ne. Izstopamo namreč iz ujetosti v materialni svet, v katerega smo bili povabljeni nevede, a nas je zasvojil in odnesel od vsega naravnega, naših src in bližnjih, kar lahko zdaj spremenimo. Moramo sprostiti svoje potenciale, ki smo jih opustili v zameno za »varna« delovna mesta. Zato je čas, da se vprašamo, kaj znamo, kaj lahko ustvarimo, kaj nas zanima, in to spraviti v prakso.
Namesto da svojo pozornost in s tem energijo posvečamo kaotičnemu zunanjemu svetu in informacijam, ki nas frustrirajo, ga obrnimo v čuječnost. Energija namreč sledi naši pozornosti. Kjer je naša energija, tisto podpiramo in hranimo. Kaj bomo podpirali, pa je odvisno samo od nas! Če delujemo samo z glavo in razglabljamo, kaj se bo zgodilo z nami v prihodnosti, podpiramo tovrstne vsebine. Lahko pa smo v resonanci s srcem in mirom. Zapremo oči in usmerimo pozornost v prsni koš. Pomislimo, da naj se vsa naša razpršena energija vrne v srce. Samo prepustimo se, saj energija kot inteligenca sama najde pot. V trenutku je v telesu mir, v umu pa tišina.
Pot srca je naša prihodnost. Zato bodimo v stiku s sabo, da slišimo najnežnejši glas v sebi, in vztrajno uresničujmo svoje sanje. Čeprav tega še ne vidimo, nam ta čas prinaša priložnost za spremembe, ki si jih sicer ne bi upali storiti. Ne bo bolje z danes na jutri, a prihajajo boljši časi in upravičeno se jih lahko veselimo.
