Hitro iz krize! Postanite sami svoj prvi psiholog

Ko zdrsnete v manjšo krizo, ko se zdi svet neprijazen do vas, imate slab dan ali obdobje, ni treba takoj iskati psihologa ali psihiatra. Pogosto si lahko pomagate sami z miselno naravnanostjo oziroma drobnimi psihološkimi triki, ki vam bodo pomagali prebroditi manjše nevšečnosti. Postanite sami svoj prvi psiholog!

Tragični dogodki se po navadi samo zgodijo, ne glede na našo čustveno udeleženost v njih. Če torej različne oblike čustvovanja ne vplivajo na dejansko resničnost, ki se odvija po svoje, je drama popolnoma odveč, saj ne morete z njo ničesar izboljšati. Hkrati pa je naše čustvovanje pogosto edino v situaciji, kar lahko nadziramo in spreminjamo. Tako se vedno zavedajte, da je vnaprejšnje obremenjevanje oz. čustvena drama odveč in si z njo samo škodimo, stvarnosti pa s tem ne moremo spremeniti, da je naš čustveni odziv pogosto nerealen in da si lahko pomagamo samo tako, da razorožimo negativna čustva, ki nas ovirajo.

Ko so težave na vrhuncu in nas posrkajo vase, pogosto pretirano dramatiziramo. FOTO: Highwaystarz-photography/Getty Images

Ko so težave na vrhuncu in nas posrkajo vase, pogosto pretirano dramatiziramo. V tem stanju, ko vidimo vse samo črno, pogosto verjamemo, da bo ta kriza tragično vplivala na naše življenje in sprožila domino efekt grozljivih posledic. Kako torej ločimo, ali samo pretiravamo in se čustveno preveč burno odzivamo ali gre v resnici za nekaj groznega? Psihologi priporočajo pravilo treh dni. Težava namreč čez tri dni največkrat ne bo več tako grozna. V kriznih trenutkih pogosto vidimo vse najstrašnejše in črno. Pogosto pomaga, če si zamislimo obe skrajnosti, oba scenarija, najboljšo in najslabšo rešitev. Tako bomo spoznali, da nič, kar se nam lahko zgodi, ni neobvladljivo hudo. Kako bi bilo torej, če bi se res zgodilo vse najbolj grozno? In kako bi bilo, če bi se odvil za nas najboljši scenarij?

Čez deset let

Nato si zamislite svoje življenje čez deset let. Bo ta težava tedaj še vedno ključna ali se je ne boste niti spomnili? Razmislite o podobnih trenutkih v življenju, ko ste se ujeli v vrtinec dramatiziranja. Kolikokrat so temu res sledili tragični dogodki in izgube, kolikokrat pa se je pozneje izkazalo, da je šlo samo za vaš notranji proces, močno oddaljen od resničnosti?

Pomagate si lahko tudi tako, da poiščete varno točko v sebi (ali v okolici). Tu se počutite varno, mirno in brezskrbno, ne glede na vihar, ki divja okoli vas. Veste, da je vse dobro in da bo sčasoma vse slabo minilo. Zavedajte se, da bo na koncu vse dobro. Poglejte svoje življenje. Se je vedno vse uredilo? Verjetno se je, saj vas sicer ne bi bilo tu, kjer ste sedaj. Morda samo še ne vidite smisla v dogodkih, pokazal se bo pozneje. Celo izguba službe je lahko dolgoročno najboljše, kar se vam je zgodilo.