Izdihajte zastalo energijo: začutite vdih, ki se pomika do trebuha
Guruji pravijo, da se lahko naučite samozdravljenja s prakticiranjem zavestnega dihanja, saj s tem osvobajate zastala potlačena čustva. Samo začutite vdih, ki se pomika do trebuha in vas napolni z novo energijo, ki ima moč očistiti vso negativno čustveno navlako, boleče spomine in zakoreninjene travme, ki so se nabrale v vašem telesu. Preprosto jih izdihnite iz sebe.
Učitelji dihalnih vaj te opisujejo kot ples med strahom in predajo, rezultat česar je spuščanje in očiščenje. Vdihniti morate s trebuhom, nato naj se zrak pomakne navzgor skozi srčno čakro. Boleči čustveni spomini, negotovosti in travme so namreč energijsko nakopičeni v spodnjem delu trebuha, včasih celo več desetletij. Če se jim upiramo in se nočemo soočiti z njimi, seveda vztrajajo tam.
Pranajama pomeni zavestno in namerno upravljanje diha in je del vadbe joge. Jogiji namreč verjamejo, da pri dihanju ne sprejemamo samo kisika, ampak tudi prano, kozmično energijo, ki daje življenje vsemu v vesolju. S pranajamo lahko nadzorujemo prano, katere glavni vir je dih. Dih lahko tako podaljšujemo, pospešimo ali umirimo v enakomeren ritem, glavno pa je, da se dihanja zavedamo. Pranajama globoko sprošča in sproži taljenje zakoreninjenih blokad, poleg tega povečuje pljučno kapaciteto in prinaša občutek umirjenosti in jasnosti. Najpreprosteje bi lahko rekli, da vzpostavlja pretok življenjske sile na zavesten in nadzorovan način. Dihanja se sicer niti ne zavedamo – podobno kot bitja srca, ki v vsakem trenutku poteka brez truda, se tudi pljuča samodejno polnijo z zrakom in telo pravzaprav diha samo. Pri običajnem ritmu dihanja nam ni treba storiti ničesar, toda z zavestno uporabo diha smo lahko sposobni doseči veliko sprememb. Steče namreč proces alkimije, s katerim lahko temno snov v svoji duši spremenimo v izdihan zrak, ki teče s sapo in se sprosti z izdihom.
Z zavestnim dihanjem smo pripravljeni spustiti svoja bremena, tudi tista, ki smo se jih tako močno oklepali, da se sploh nismo več zavedali, da jih zadržujemo. Če jih izdihamo, se lahko pozdravimo. Učitelji zato priporočajo, naj dihanje postane vaša vsakodnevna praksa. Sčasoma se boste namreč začeli zavedati, za kako močno tehniko gre. Ko boste postopoma luščili temne plasti v sebi in se začeli čustveno razbremenjevati, bo stekel proces samozdravljenja. Vsi odgovori so v vas, ne nekje zunaj. In vsak od nas nosi svojo zbirko temnih nepredelanih stvari, naj vas ne skrbi, da ste edini, ki ste si jo nakopičili skozi življenjske viharje. Z vsakodnevno prakso dihanja boste zdaj lahko resnično začeli zdraviti sebe in svobodno zadihali.
