POSTAVLJANJE MEJA
Izstopite iz vloge žrtve
Razlika je med željo po sprejetosti in prizadevanjem po ugajanju.
Odpri galerijo
Ljudje, ki želijo ugajati drugim, imajo kar nekaj skupnih lastnosti. Drugim težko rečejo ne, so težko odločni in povedo svoje mnenje. Preobčutljivi so za opazke, mnenja, zavrnitve drugih, saj se bojijo negativnih čustev. Pretirano človekoljubni so in pogosto trpijo na račun uslug, ki jih delajo drugim. Imajo nizko samozavest in ne znajo postavljati meja. Od prijateljev in partnerja so čustveno odvisni in bolestno iščejo potrditve drugih.
Obsedeno si prizadevajo, da bi jih imeli drugi radi, uniči jih vsakršna njihova kritika. Njihova dejanja so pogojena s predvidevanjem, kaj si bodo drugi mislili o njih. Redno se postavljajo v kožo drugih, do sebe pa niso prav nič sočutni. Verjamejo, da so vsi ljudje dobri, tudi če je jasno, da so zlobni do njih.
Maska na obrazu vas duši, a je vseeno nočete sneti. Ljudje vas izkoriščajo – in vi jim to dovolite! Odlično priložnost dajete narcisom, energijskim vampirjem, nadlegovalcem, zastraševalcem in drugim vrstam globoko ranjenih ljudi, ki ne znajo sami ohranjati svoje energije, zato jo kradejo drugim. Ohlapne meje, nizka samozavest in želja po odobravanju in pohvali vas ženejo v vlogo žrtve. Nezavedno namreč čutite, da vas drugi potrebujejo, s tem pa nadaljujete nezdravo vedenje.
Korenine vašega vzorca so pravzaprav v tem, da si želite ohraniti nadzor. Težnja po ugajanju drugim je v jedru v resnici zelo sebično dejanje, saj želite s svojim vedenjem nadzorovati, kako se drugi odzivajo in vedejo do vas. Želja po ugajanju je na neki način globoko potlačena potreba po nadzoru, ki izvira iz občutka nevrednosti in nemoči. Zato je tako vedenje izjemno naporno – ustavlja namreč naravni življenjski tok in zahteva veliko truda. Ogromno stvari namreč zadržujete v sebi iz strahu pred neodobravanjem in zavrnitvijo.
Zato ste ves čas na preži in se zavarujete pred neprijetnimi posledicami. Morda ste skrivnostni in drugim ne poveste ničesar o sebi, se umikate in zapirate vase, saj se vam zdi, da bi izgubili nadzor nad dogajanjem oziroma bi drugi lahko uporabili vaše skrivnosti proti vam. Tako nihče ne ve, kdo v resnici ste, saj jim dovolite videti samo fasado. Posledično ste seveda osamljeni in ločeni od drugih. Sčasoma morda celo postanete nevidna siva miš.
Obsedeno si prizadevajo, da bi jih imeli drugi radi, uniči jih vsakršna njihova kritika. Njihova dejanja so pogojena s predvidevanjem, kaj si bodo drugi mislili o njih. Redno se postavljajo v kožo drugih, do sebe pa niso prav nič sočutni. Verjamejo, da so vsi ljudje dobri, tudi če je jasno, da so zlobni do njih.
Obsedeni z ugajanjem
S prijaznostjo ni nič narobe, z obsedenostjo po ugajanju pa, saj potegne za sabo kar nekaj čustvenih in vedenjskih posledic, ki nam dolgoročno škodujejo, denimo da potlačimo čustva, ko si prizadevamo, da bi nas imeli vsi radi. Potlačena čustva, kot vemo, vodijo v fizični in psihični zlom. Psihologi celo nekatere bolezni povezujejo s težnjo po ugajanju drugim prek razumnih meja. Nenehna prijaznost in prizadevanje za ohranjanje popolnosti povzročata stres. Morda se v trenutku, ko nekomu naredite uslugo in se vam zahvali, odlično počutite. Lahko vam vloga svetnika celo godi, toda žal ima tudi svojo ceno – kronični stres, ki vas sili v nenehno ohranjanje te podobe, vas ohranja vedno na preži za nalogo, ki vam jo bo kdo odredil in jo boste leteli opraviti.Maska na obrazu vas duši, a je vseeno nočete sneti. Ljudje vas izkoriščajo – in vi jim to dovolite! Odlično priložnost dajete narcisom, energijskim vampirjem, nadlegovalcem, zastraševalcem in drugim vrstam globoko ranjenih ljudi, ki ne znajo sami ohranjati svoje energije, zato jo kradejo drugim. Ohlapne meje, nizka samozavest in želja po odobravanju in pohvali vas ženejo v vlogo žrtve. Nezavedno namreč čutite, da vas drugi potrebujejo, s tem pa nadaljujete nezdravo vedenje.
Korenine vašega vzorca so pravzaprav v tem, da si želite ohraniti nadzor. Težnja po ugajanju drugim je v jedru v resnici zelo sebično dejanje, saj želite s svojim vedenjem nadzorovati, kako se drugi odzivajo in vedejo do vas. Želja po ugajanju je na neki način globoko potlačena potreba po nadzoru, ki izvira iz občutka nevrednosti in nemoči. Zato je tako vedenje izjemno naporno – ustavlja namreč naravni življenjski tok in zahteva veliko truda. Ogromno stvari namreč zadržujete v sebi iz strahu pred neodobravanjem in zavrnitvijo.
Zato ste ves čas na preži in se zavarujete pred neprijetnimi posledicami. Morda ste skrivnostni in drugim ne poveste ničesar o sebi, se umikate in zapirate vase, saj se vam zdi, da bi izgubili nadzor nad dogajanjem oziroma bi drugi lahko uporabili vaše skrivnosti proti vam. Tako nihče ne ve, kdo v resnici ste, saj jim dovolite videti samo fasado. Posledično ste seveda osamljeni in ločeni od drugih. Sčasoma morda celo postanete nevidna siva miš.