Izzivi razdvojenega sveta: poskrbimo, da v negotovih časih ne nihamo
V trenutno močno razdvojenem in negotovem svetu je izziv živeti celostno, se strinjajo guruji in pojasnjujejo, da se odvija kolektivno čiščenje, da bi prišli na višjo raven zavesti. Na trenutke je to tako intenzivno, da bi nezdravi deli nas in družbe počasi odpadli in bi ozavestili celotno sliko. Podobno, kot če treseš smreko, da bi odvrgla zajedavce, stare veje in posušene iglice. Dreves, ki so se tega že rešila, ni treba več močno stresati, če imajo še veliko balasta, pa jih tresemo močneje. Ljudje se sicer v skupnosti že od nekdaj počutimo varne.
Če bi morali vse postaviti in se o vsem odločati sami, bi bili izčrpani. Vodjem in moči avtoritete zaupamo ali se odmikamo od njih. V zgodovini so se začele velike spremembe vedno, ko se je začel del ljudi odmikati od celote, poudarjajo. To so bili pogosto tisti na višji ravni, ki se jim je pridružilo vedno več privržencev, dokler niso postali večina.
Najbolj smiselno je
Toda ne čakajmo pasivno, da se kar koli premakne, ampak se ukvarjajmo s sabo in se ves čas zavedajmo, kaj je najboljše za nas. Najbolj smiselno je delati na sebi, rasti, širiti svoje znanje in energijo ljubezni. Kajti z več ljudmi delimo to vibracijo, več se jih bo začelo zavedati, da je takšno življenje mogoče. Konkretno torej v negotovih časih poskrbimo, da ne nihamo, ne zapadamo v jezo, nismo v strahu, ne reagiramo negativno na novice – uredimo svoj svet, nato pa smo prijazni z drugimi in smo dobri ljudje. S tem namreč širimo vedenje, da je to mogoče, z zgledom ljubezni, ki je najmočnejša energija na planetu.
Ne gre za to, da se očistimo negativnih čustev, ampak se jih naučimo uravnavati, izražati v primernem času in prostoru na pravi način. Da to izmojstrimo, pa moramo redno delati na sebi, okrepiti intuicijo, razumeti čustva, jim dovoliti, da so v določenem trenutku z nami, a se ne odzivamo nanje oz. jih predelamo.
Vsi imamo poleg tega v sebi tudi ogromno kolektivnih travmatičnih prepričanj, izkušenj, spominov, ki so se nabirali skozi zgodovino, zato nas veliko misli, da nismo vredni, dovolj dobri, da moramo sami narediti vse. S temi nezavednimi predpostavkami ves čas ponavljamo iste življenjske scenarije, ker jih ne predelamo. Zato moramo začeti graditi nove zgodbe in se zavedati, da imamo lahko tudi ljubeče in harmonične odnose. Lahko nam je težko, ker spreminjamo stare vzorce, a moramo razumeti, da mora biti tako, da lahko pride do spremembe. Del družbe, ki še ni prebujen, mora priti do zrelosti, ne biti več pripravljen delati, kar mu nekdo reče, ampak se zavedati, da si želi bolj pravične družbe. In ko bo kolektivno to pretehtalo, se bodo stvari spremenile.
