TAOISTIČNA MODROST
Jeza je povezana z jetri
Reaktivna čustva ovirajo pretok čija, onemogočajo vstop nove energije v telo. A lahko jih ukrotimo, če se jih zavedamo.
Odpri galerijo
Na čustveni ravni morajo tisti, ki se vdajajo jezi, razumeti, da so sami odgovorni za svoje odzivanje. FOTO: Fizkes/Getty Images
Svet okoli nas je lahko izjemno zahteven in naporen, in ko naše potrebe in želje niso izpolnjene, se razjezimo. V jetrih se sproži ogenj, energija pa zato zastaja. Ko či v našem telesu zastaja, se kopiči in ni več pretoka, nastajajo vozli oziroma blokade.
Jeza je naš obupani poskus, da bi sprostili nakopičeno napetost v nasilnem krču energije. Čeprav taki krči jeze vplivajo na celotno telo, pa najbolj prizadenejo jetra. Ta so kompleksen organ, zadolžen za številne telesne funkcije, in vsako čustveno nelagodje, ki ga doživimo, se odrazi v njih. Vsako reaktivno čustvo povzroči, da se jetra skrčijo, zatesnijo, v njih se ujamejo občutki, energija in kri.
Ko se v jetrih kopiči pretok či, so naše prsi, vrat in glava vroči – jeza dobesedno zakuha tudi možgane. Na koncu lahko ogenj kronične jeze poškoduje srce, povzroči hipertenzijo in slabi kardiovaskularni sistem. Postanemo uničevalni. Toda zavedati se moramo, da je jeza vedno naše dejanje. Ko se domnevne frustracije kopičijo, mi pa se ne moremo sprostiti in jih predelati z ljubeznijo in svetlobo, se odzivamo z energijskim krčem. Šele ko začnemo prevzemati odgovornost za svoje čustvene odzive, se lahko začnemo osvobajati njihovih uničujočih učinkov na naše telo in okolico.
Če trpimo za kronično jezo, je torej najboljša rešitev, da omehčamo jetra in vzpostavimo normalen pretok čija, pravijo taoisti. Poleg tradicionalnih kitajskih zelišč za krepitev tega organa priporočajo, da nežno polagamo roke na jetra, srce, tanko in debelo črevo. Na čustveni ravni pa pravijo, da morajo tisti, ki se vdajajo jezi, razumeti, da so sami odgovorni za svoje odzivanje. Tako se lahko sprostijo. Priznati si morajo svoja prava čustva, stopiti v stik s svojo notranjo rano in frustracijo, ki spodbuja jezo.
Vsak od nas mora opazovati in razumeti vzorce, ki jih doživljamo kot čustvena bitja, kako ti vplivajo na naše telesne kemične procese in življenje. Vsi se odzivamo na situacije, v katerih se znajdemo, a paziti moramo, da naši odzivi ne postanejo avtomatični in vodijo v kronična bolezenska stanja. Sicer bo naše zdravje vedno ogroženo, ne glede na to, koliko telovadimo, spimo in se zdravo prehranjujemo.
Reaktivna čustva ovirajo prost pretok čija, onemogočajo vstop nove energije in svetlobe v telo. Posledično blokirajo proces pomlajevanja. Toda lahko jih ukrotimo, če se jih zavedamo.
Jeza je naš obupani poskus, da bi sprostili nakopičeno napetost v nasilnem krču energije. Čeprav taki krči jeze vplivajo na celotno telo, pa najbolj prizadenejo jetra. Ta so kompleksen organ, zadolžen za številne telesne funkcije, in vsako čustveno nelagodje, ki ga doživimo, se odrazi v njih. Vsako reaktivno čustvo povzroči, da se jetra skrčijo, zatesnijo, v njih se ujamejo občutki, energija in kri.
Ko se v jetrih kopiči pretok či, so naše prsi, vrat in glava vroči – jeza dobesedno zakuha tudi možgane. Na koncu lahko ogenj kronične jeze poškoduje srce, povzroči hipertenzijo in slabi kardiovaskularni sistem. Postanemo uničevalni. Toda zavedati se moramo, da je jeza vedno naše dejanje. Ko se domnevne frustracije kopičijo, mi pa se ne moremo sprostiti in jih predelati z ljubeznijo in svetlobo, se odzivamo z energijskim krčem. Šele ko začnemo prevzemati odgovornost za svoje čustvene odzive, se lahko začnemo osvobajati njihovih uničujočih učinkov na naše telo in okolico.
Če trpimo za kronično jezo, je torej najboljša rešitev, da omehčamo jetra in vzpostavimo normalen pretok čija, pravijo taoisti. Poleg tradicionalnih kitajskih zelišč za krepitev tega organa priporočajo, da nežno polagamo roke na jetra, srce, tanko in debelo črevo. Na čustveni ravni pa pravijo, da morajo tisti, ki se vdajajo jezi, razumeti, da so sami odgovorni za svoje odzivanje. Tako se lahko sprostijo. Priznati si morajo svoja prava čustva, stopiti v stik s svojo notranjo rano in frustracijo, ki spodbuja jezo.
Vsak od nas mora opazovati in razumeti vzorce, ki jih doživljamo kot čustvena bitja, kako ti vplivajo na naše telesne kemične procese in življenje. Vsi se odzivamo na situacije, v katerih se znajdemo, a paziti moramo, da naši odzivi ne postanejo avtomatični in vodijo v kronična bolezenska stanja. Sicer bo naše zdravje vedno ogroženo, ne glede na to, koliko telovadimo, spimo in se zdravo prehranjujemo.
Reaktivna čustva ovirajo prost pretok čija, onemogočajo vstop nove energije in svetlobe v telo. Posledično blokirajo proces pomlajevanja. Toda lahko jih ukrotimo, če se jih zavedamo.
