Kaj nas oddaljuje od sreče
Z nevtralno naravnanostjo sprejemajmo vzpone in padce. Zunanjega sveta ne moremo nadzorovati, lahko pa svoj um.
Odpri galerijo
Srečni smo lahko le, če ne iščemo zadovoljstva v minljivih materialnih stvareh, pravijo budisti. FOTO: Guliver/Getty Images
Budisti so prepričani, da nas določena čustvena stanja vežejo na ponavljajoči se krog trpljenja. Čustva so najbolj nestalna in največja napaka, ki jo lahko naredimo, je, da jim pustijo, da nam zavladajo in vodijo naše življenje. Poudarjajo, da vsako poželenje po čemer koli povzroča trpljenje, saj se veže na ego in zmotno je prepričanje, da lahko dosežemo izpolnitev s kopičenjem stvari. Od izpolnitve se s tem v resnici oddaljujemo.
Če nam ponujajo užitek, denar, luksuz in materialne dobrine, smo na koncu vedno razočarani in jezni, ko jih izgubimo. Če smo vzhičeni, ko nas drugi hvalijo, odvisni od njihove potrditve in če se počutimo zavrnjene, ko nas kritizirajo ali nas ne hvalijo, jim pustimo, da pogojujejo naše čustveno stanje, kar posledično vpliva na naše življenjske odločitve. Prizadevamo si za dober ugled ter se navdušujemo nad vsem, kar nagovarja naše čute, namesto da bi stopali po poti svojega dušnega poslanstva.
Če iščemo razsvetljenje, moramo prevlado čustvenih stanj nad nami vsekakor opustiti. Ko se počutimo slabo, ker nečesa nismo dobili, se moramo zavedati, da je ranjen le naš ego. Seveda v vsakdanjem življenju ne moremo popolnoma opustiti zgoraj naštetih hrepenenj in občutkov, a trudimo se, da nismo obsedeni z njimi ter da z enako nevtralno naravnanostjo sprejemamo svoje vzpone in padce v nenehno spreminjajočem se življenjskem toku.
Če se ne borimo za to, da bi postali srečni, to najlaže postanemo ne glede na dogodke. Ne moremo namreč nadzorovati zunanjega sveta, lahko pa nadzorujemo svoj um in reakcije.
Če nam ponujajo užitek, denar, luksuz in materialne dobrine, smo na koncu vedno razočarani in jezni, ko jih izgubimo. Če smo vzhičeni, ko nas drugi hvalijo, odvisni od njihove potrditve in če se počutimo zavrnjene, ko nas kritizirajo ali nas ne hvalijo, jim pustimo, da pogojujejo naše čustveno stanje, kar posledično vpliva na naše življenjske odločitve. Prizadevamo si za dober ugled ter se navdušujemo nad vsem, kar nagovarja naše čute, namesto da bi stopali po poti svojega dušnega poslanstva.
Če iščemo razsvetljenje, moramo prevlado čustvenih stanj nad nami vsekakor opustiti. Ko se počutimo slabo, ker nečesa nismo dobili, se moramo zavedati, da je ranjen le naš ego. Seveda v vsakdanjem življenju ne moremo popolnoma opustiti zgoraj naštetih hrepenenj in občutkov, a trudimo se, da nismo obsedeni z njimi ter da z enako nevtralno naravnanostjo sprejemamo svoje vzpone in padce v nenehno spreminjajočem se življenjskem toku.
Če se ne borimo za to, da bi postali srečni, to najlaže postanemo ne glede na dogodke. Ne moremo namreč nadzorovati zunanjega sveta, lahko pa nadzorujemo svoj um in reakcije.
