Kako govorite o čustvih
Kakšen je vaš čustveni besednjak? Ste trenutno zdolgočaseni, razočarani, zaskrbljeni, veseli? Večkrat čez dan izprašajte svoja čustva in jih zapišite. V mirnih trenutkih se ustavite in preverite svoj čustveni utrip. Pri tem pazite na sopomenke in odtenke besed - ali ste srečni ali zadovoljni. Vam je bilo kosilo všeč, imate radi brokoli ali ga obožujete?
Poleg tega, da je poimenovanje čustev pomembno zaradi samozavedanja, nam to omogoča tudi njihovo natančno prepoznavanje in povezovanje. Čustva moramo povezovati zaradi čustvene podpore in razumevanja, ki ju potrebujemo od drugih, a tudi, da jim sami nudimo čustveno podporo. Če o čustvih niste vajeni govoriti, začnite s preprostimi in kratkimi stavki, kot so: vznemirjen sem, žalosten, razburjen, prizadet, nesrečen.
Zdaj pomislite, zakaj za čustva pravimo, da jih občutimo, in o mislih, da razmišljamo. Ljudje z visokim IQ pogosto uporabljajo besedo 'mislim', ko bi morali uporabiti besedo 'čutim', ker notranje niso v ravnovesju. Niso vajeni neurejene in zavite narave čustev; raje imajo čiste in ravne misli. Če ste taki tudi vi, pogosteje začnite uporabljati besedo 'čutim'. Včasih namreč čustvo občutimo že samo s tem, da ga imenujemo. To je tako, kot če bi z imenovanjem čustva razmišljujočim možganom dali dovoljenje za vstop v čustveni del.
Korak k prepoznavanju čustev z njihovim imenovanjem je bistven pri razvoju prirojenega čustvenega predelovanja. Za nekatere je to lahko zastrašujoče, kajti ko odstranimo zaščito, čustva lahko poletijo z vseh koncev in nas preplavijo s svojo neurejenostjo. Toda ne skrbite. Ko se boste navadili, se boste počutili, kot bi se po letih brezciljne hoje po robu potopili v bazen s toplo vodo.
Vadite lahko z občutki, da ste srečni, nesrečni, brezskrbni, negotovi, mirni, tesnobni, opogumljeni, preplašeni … Te besede natančno opisujejo čustva, a lahko izražajo tudi njihovo jakost. Hkrati sporočajo stopnjo, do katere so bile (ali ne) naše potrebe zadovoljene in podprte naše vrednote in prepričanja. Natančno zaznavanje intenzivnosti čustev je izjemno pomembno za presojo sporočil, ki jih pošiljajo čustva. Če čustva preveč poudarjamo ali jih podcenjujemo, popačimo resničnost in spodkopavamo učinkovitost sporazumevanja.
Na splošno nismo naučeni, da bi za čustva uporabljali besede. Morda zato, ker nas družba ne opogumlja, da bi jih delili, ali ker bi nas pristno kazanje čustev naredilo ranljive. Ko o čustvih govorimo v kratkih stavkih s tremi besedami, postavimo sebe kot govorca v nadzorni položaj, drugače, kot če nagovarjamo druge (Razjezil si me.) Slednje postavlja druge v obrambni položaj, kar sporazumevanju in medsebojnim odnosom prej škoduje, kot pomaga. S takimi sporočili se nadzor – in s tem odgovornost – prenese z govorca in ga naredi za 'žrtev'. Nekateri to tehniko s pridom uporabljajo, da manipulirajo z drugimi. Opazujte take dogodke in jih zapišite v svoj čustveni dnevnik.
