Kako se pogovarjate s sabo?

O čem teče vaš nenehni notranji samogovor? Notranji dialog zajema vse, kar si mislimo o sebi. Zanj je značilno, da poteka brez prestanka, tako kot običajen pogovor, lahko nas zapelje v prepričanje, da nimamo nadzora nad njim. V telesu lahko sproži fiziološko spremembo (tresenje, srčni utrip, potenje) tako kot virus, prizadeva si obvladovati položaj in prežene vse drugačne podatke iz drugih virov, poleg tega pa postane najglasnejši, ko ga najmanj potrebujete. Če o nečem dvomite, bo še podprl vaš dvom, enako strah in druga negativna čustva. Pogosto je lahko naš največji sovražnik.

Negativna sporočila se kopičijo in množijo, nalagajo v vas in ustvarjajo strupeno notranje in zunanje okolje. Sami sebe nenehno minirate, kar se prej ali slej pozna na zdravstvenem stanju, da slabe samopodobe sploh ne omenjamo. Telesne celice lahko shranjujejo informacije, in če jih nenehno zasipavamo z negativnimi sporočili, si jih zapomnijo. Telo se torej odziva na vaše misli in prepričanja o sebi.

Teme notranjega dialoga niso vedno negativne, se pa ponavljajo. Pogosto so vezane na vaše šibke točke, na primer videz, težo, sposobnosti, primerjanje z drugimi.

Če ga želite razorožiti njegove strupene osti, se morate zavedati, da se za vsako temo notranjega dialoga skriva določena korist, ki jo pridobite z njim. Njegovo brbljanje namreč ni naključno, ampak ga ohranjate, ker vam na neki ravni ustreza. Lahko vas opominja na nekaj, kar morate storiti, a se temu izogibate. Če torej pogledate prek njegovih kritičnih puščic dvoma in negativnosti, lahko odkrijete, kaj se v resnici skriva za njim. Ko ozavestite sporočilo, pa se lahko soočite s problematiko.