Kako si lahko pomagate, ko ste na tleh
Opazujte svoja čustva z radovednostjo in brez obsojanja Pomirite se in se spodbujajte, kot bi dobrega prijatelja
Odpri galerijo
Kaj lahko storite, ko si prizadevate za izpolnitev svojih ciljev, a obstanete na mestu? Morda ste razočarani, nemotivirani in obupani, ker se stvari ne premaknejo z mrtve točke?
Duhovni učitelji svetujejo, da bodite prisotni v svojem trpljenju, čeprav se to sliši nesmiselno – če želite nečemu uiti, namreč ne bi smeli ostajati v tem. V človeški naravi je, da se trudimo izogibati se bolečini, saj ta mehanizem skrbi za našo varnost. Kaj pa ko gre za notranjo bolečino, osamljenost, žalost, srčno bolečino? Običajno jo globoko potlačimo, čeprav to še ne pomeni, da smo se je rešili. A le če se soočite z njo, jo lahko transformirate. Kot je rekel Carl Jung: »Čemur se upirate, vztraja in raste.« Če se torej upirate trpljenju, se ga ne boste mogli rešiti. Namesto tega poskusite opazovati svoja čustva z radovednostjo in brez obsojanja. Odkrijte, kje v telesu čutite bolečino in kako jo doživljate, katere misli jo spremljajo. Lahko vse to opazujete neprizadeto? Boleča mesta nato napolnite s svetlobo in ljubeznijo.
Ker gibanje spodbuja dobro razpoloženje, čim večkrat zaplešite, pojdite na sprehod ali bodite drugače fizično aktivni. Lahko se vpišete na jogo ali taj či, saj bo sinhronizirano gibanje v skupini ustvarilo močan občutek povezanosti z drugimi. Srečujte se s prijatelji in ohranjajte pozitivne družabne stike, če se želite počutiti bolje. Ne visite na družabnih omrežjih, raje se srečujte v živo ali se vsaj pogovarjajte po telefonu. Predvsem pa ohranite v mislih, da je vse, kar doživljate, faza, ki bo slej ko prej minila, tako kot vse v življenju. Ko ste v krču, si to večkrat ponovite.
Duhovni učitelji svetujejo, da bodite prisotni v svojem trpljenju, čeprav se to sliši nesmiselno – če želite nečemu uiti, namreč ne bi smeli ostajati v tem. V človeški naravi je, da se trudimo izogibati se bolečini, saj ta mehanizem skrbi za našo varnost. Kaj pa ko gre za notranjo bolečino, osamljenost, žalost, srčno bolečino? Običajno jo globoko potlačimo, čeprav to še ne pomeni, da smo se je rešili. A le če se soočite z njo, jo lahko transformirate. Kot je rekel Carl Jung: »Čemur se upirate, vztraja in raste.« Če se torej upirate trpljenju, se ga ne boste mogli rešiti. Namesto tega poskusite opazovati svoja čustva z radovednostjo in brez obsojanja. Odkrijte, kje v telesu čutite bolečino in kako jo doživljate, katere misli jo spremljajo. Lahko vse to opazujete neprizadeto? Boleča mesta nato napolnite s svetlobo in ljubeznijo.
Drugo, kar lahko storite, je, da se spoprijateljite s svojim notranjim kritikom. Tako kot bolečino neprizadeto opazujte njegovo nerganje, zavedajte se ga, namesto da ga poskušate utišati. Ravnajte z njim kot s prijateljem in ga poimenujte, svetujejo psihologi. Če mu boste prisluhnili, boste spoznali, da vam govori o vsem, kar vam največ pomeni. Doživljajte ga kot osebo s svojimi mnenji – na primer Vasja misli, da sem nesposoben, izpostavlja, da so drugi pametnejši od mene. S tem namreč ustvarite razdaljo med sabo in kritikom oziroma njegovim neodobravanjem. In ne pozabite biti prijazni s sabo. Zavedajte se svojih misli in čustev. Vedite, da niste sami, trpi še mnogo drugih, zato niste tako izolirani, kot si mislite. Pomirite se, tolažite in spodbujajte, kot bi dobrega prijatelja. Lahko se celo objamete ali potrepljate po roki, kot bi prijatelja.
Ker gibanje spodbuja dobro razpoloženje, čim večkrat zaplešite, pojdite na sprehod ali bodite drugače fizično aktivni. Lahko se vpišete na jogo ali taj či, saj bo sinhronizirano gibanje v skupini ustvarilo močan občutek povezanosti z drugimi. Srečujte se s prijatelji in ohranjajte pozitivne družabne stike, če se želite počutiti bolje. Ne visite na družabnih omrežjih, raje se srečujte v živo ali se vsaj pogovarjajte po telefonu. Predvsem pa ohranite v mislih, da je vse, kar doživljate, faza, ki bo slej ko prej minila, tako kot vse v življenju. Ko ste v krču, si to večkrat ponovite.