MITI IN RESNICE
Kakšne so stare duše?
Stare duše so pogosto ljudje, ki malce štrlijo iz družbe, prepričanja o njih pa so večkrat polna stereotipov.
Odpri galerijo
Mnogi mislijo, da je besedna zveza stara duša izmišljena. FOTO: MGUCCI/GETTY IMAGES
Neredko jih označimo za samotarska, filozofska bitja, ki so preveč modra za svoja leta. A včasih ljudje ne vidijo lepot takšne osebe. Nekdo, ki je stara duša, ima lahko vse življenje občutek, da se skozenj premika kot zunanji opazovalec, njegov pogled na življenje in mnenja pa so pogosto predmet kritike. Zato bomo pogledali nekaj mitov o tem, kakšna stara duša v resnici je, da bi poskrbeli, da jih boste tudi vi bolje razumeli.
Resnica: Hrepenijo po preprostem in nezapletenem življenju.
Mnoge stare duše se s trenutno družbo ne strinjajo. Bogastvo, materialne dobrine in družbeni statusi zanje niso pomembni in je ne privlačijo, ker se jim zdi, da je to le nekaj prehodnega, kar nas bo izpolnilo le za kratek čas.
Zakaj bi si čas komplicirali z akademsko izobrazbo, tekmovanjem na delovnem mestu in zadolževanjem, ko pa je življenje mogoče živeti preprosto in mirno? Zato se številne stare duše odločijo za delo na nepomembnih, nizko plačanih delovnih mestih ali pa se odločijo, da sploh ne bodo delale.
Če je denar korenina vsega zla, zakaj naj bi se naše življenje vrtelo okoli njega? V tem primeru se stara duša raje usede, sprosti in povoha cvetje okrog sebe.
Resnica: Pogosto so tihi in samotarski.
Marsikatera stara duša je že po naravi veliko raje sama ali pa je celo samotarska. Seveda družba, ki ceni druženje in ekstrovertiranost, to pogosto jemlje kot nekaj negativnega.
Stare duše imajo raje svoje podjetje, saj le v samoti lahko pridejo do najboljših zamisli, napišejo svoja najboljša dela in ustvarijo najboljše stvaritve. Željo po samouresničitvi napajajo v samoti. Ljudje zanje pogosto postanejo moteči in prekinjajo njihova notranja prizadevanja pri iskanju smisla in izpolnitve.
Resnica: Na svet so prišli z zrelo perspektivo na življenje.
Zlasti mlade stare duše srečujejo veliko obsojanja pri tem, ko se trudijo ostajati zveste sami sebi. Kdo neki, še posebno če je srednjih let ali pa že starejši, bi si želel poslušati mladega moškega ali žensko, ki govori o smislu življenja?
Razumljivo je, da veliko starih duš ocenjujejo v primerjavi s tistim, kar je običajno ali normalno za njihovo starost. To na koncu pogosto ne dosega družbenih pričakovanj. Tako nastanejo negativne predstave, da so stare duše umetne, se pretvarjajo ali pa so nadute.
Resnica: Rade si vzamejo čas, da stvari počnejo pravilno.
Stare duše so kot celota zelo natančne. Njihova občutljivost in skrb za svet jih nagibata k temu, da si za dokončanje nalog vzamejo dodaten čas, kolikor ga pač potrebujejo.
Pogosto kažejo svojo skrb in zavzetost s časom, ki ga vložijo v ljudi in projekte. Na žalost lahko zato postanejo počasni na delovnem mestu, zaradi česar se zdijo nesposobni in neinteligentni v primerjavi s svojimi hitrejšimi kolegi.
Resnica: Stara duša je besedna zveza, ki se uporablja za opisovanje občutka starosti v mislih in srcu.
Razumljivo je, da obstaja nekaj skeptikov, ki poskušajo racionalizirati in sprašujejo, kako je sploh mogoče izmeriti starost duše. Ne glede na to, ali verjamete v teorijo reinkarnacije duše, ki je povezana s to skupino ljudi, ali ne, je biti stara duša specifično in izključno občutek, ki ga zaznajo različne skupine posameznikov.
Ta občutek, ki ga zavestni um ne more učinkovito analizirati, je podzavestni občutek, da nekatere stvari preprosto že veš, da si že prej bil tu in da se počutiš zrelega in duševno star(ejš)ega. Stare duše s tem ne čutijo, da so boljše od drugih, niti se ne počutijo negotove. Izraz se preprosto uporablja za opis, kaj čutijo v sebi.
Resnica: Na življenje imajo po navadi samostojen, a čuten in občutljiv pogled.
Če vse mine, tako dobro kot slabo, tako ljudje kot njihovo imetje, v čem je potem smisel tega, da bi se na kar koli preveč navezovali? Številni prijatelji, partnerji in družinski člani so presenečeni nad odklopom stare duše od skrbi sveta. Razumljivo je, da je to lahko moteče, za nekatere celo nekoliko vznemirjajoče. Vendar stara duša še vedno ohranja občutljivost, ki jo malokdo razume, in pogosto prikazuje lastnosti, ki jih je mogoče povezati z empatijo.
Kljub temu je večna opazovalka življenja, nagnjena k misli »vse to sem že poskusila«, kar se mnogim, vključno s samo staro dušo, ki si to misli, zdi zmedeno. Napadanja, trači, pretepi pa tudi zasvojenost, denarna vprašanja in druge vsakodnevne težave redko vplivajo na stare duše. Ko fizični obstoj začne izgubljati svoj čar, se stara duša začne spopadati z globljimi eksistencialnimi težavami. Morda je zato pogosto previdna pri vsem, kar se (ji) na svetu dogaja, in tudi utrujena od vsega.
Mit 1: Stare duše so lene in kot mrtve ribe.
Resnica: Hrepenijo po preprostem in nezapletenem življenju.
Mnoge stare duše se s trenutno družbo ne strinjajo. Bogastvo, materialne dobrine in družbeni statusi zanje niso pomembni in je ne privlačijo, ker se jim zdi, da je to le nekaj prehodnega, kar nas bo izpolnilo le za kratek čas.
Zakaj bi si čas komplicirali z akademsko izobrazbo, tekmovanjem na delovnem mestu in zadolževanjem, ko pa je življenje mogoče živeti preprosto in mirno? Zato se številne stare duše odločijo za delo na nepomembnih, nizko plačanih delovnih mestih ali pa se odločijo, da sploh ne bodo delale.
Če je denar korenina vsega zla, zakaj naj bi se naše življenje vrtelo okoli njega? V tem primeru se stara duša raje usede, sprosti in povoha cvetje okrog sebe.
Mit 2: Stare duše so asocialni ljudomrzneži.
Resnica: Pogosto so tihi in samotarski.
Marsikatera stara duša je že po naravi veliko raje sama ali pa je celo samotarska. Seveda družba, ki ceni druženje in ekstrovertiranost, to pogosto jemlje kot nekaj negativnega.
Stare duše imajo raje svoje podjetje, saj le v samoti lahko pridejo do najboljših zamisli, napišejo svoja najboljša dela in ustvarijo najboljše stvaritve. Željo po samouresničitvi napajajo v samoti. Ljudje zanje pogosto postanejo moteči in prekinjajo njihova notranja prizadevanja pri iskanju smisla in izpolnitve.
Mit 3: Stare duše so pretenciozni vsevedneži.
Resnica: Na svet so prišli z zrelo perspektivo na življenje.
Zlasti mlade stare duše srečujejo veliko obsojanja pri tem, ko se trudijo ostajati zveste sami sebi. Kdo neki, še posebno če je srednjih let ali pa že starejši, bi si želel poslušati mladega moškega ali žensko, ki govori o smislu življenja?
Razumljivo je, da veliko starih duš ocenjujejo v primerjavi s tistim, kar je običajno ali normalno za njihovo starost. To na koncu pogosto ne dosega družbenih pričakovanj. Tako nastanejo negativne predstave, da so stare duše umetne, se pretvarjajo ali pa so nadute.
Mit 4: Stare duše so duševno pokvarjene.
Resnica: Rade si vzamejo čas, da stvari počnejo pravilno.
Stare duše so kot celota zelo natančne. Njihova občutljivost in skrb za svet jih nagibata k temu, da si za dokončanje nalog vzamejo dodaten čas, kolikor ga pač potrebujejo.
Pogosto kažejo svojo skrb in zavzetost s časom, ki ga vložijo v ljudi in projekte. Na žalost lahko zato postanejo počasni na delovnem mestu, zaradi česar se zdijo nesposobni in neinteligentni v primerjavi s svojimi hitrejšimi kolegi.
Mit 5: Stara duša je besedna zveza, ki so si jo izmislili negotovi ali arogantni ljudje, ki poskušajo biti edinstveni.
Resnica: Stara duša je besedna zveza, ki se uporablja za opisovanje občutka starosti v mislih in srcu.
Razumljivo je, da obstaja nekaj skeptikov, ki poskušajo racionalizirati in sprašujejo, kako je sploh mogoče izmeriti starost duše. Ne glede na to, ali verjamete v teorijo reinkarnacije duše, ki je povezana s to skupino ljudi, ali ne, je biti stara duša specifično in izključno občutek, ki ga zaznajo različne skupine posameznikov.
Ta občutek, ki ga zavestni um ne more učinkovito analizirati, je podzavestni občutek, da nekatere stvari preprosto že veš, da si že prej bil tu in da se počutiš zrelega in duševno star(ejš)ega. Stare duše s tem ne čutijo, da so boljše od drugih, niti se ne počutijo negotove. Izraz se preprosto uporablja za opis, kaj čutijo v sebi.
Mit 6: Stare duše so vzvišene in hladne.
Resnica: Na življenje imajo po navadi samostojen, a čuten in občutljiv pogled.
Če vse mine, tako dobro kot slabo, tako ljudje kot njihovo imetje, v čem je potem smisel tega, da bi se na kar koli preveč navezovali? Številni prijatelji, partnerji in družinski člani so presenečeni nad odklopom stare duše od skrbi sveta. Razumljivo je, da je to lahko moteče, za nekatere celo nekoliko vznemirjajoče. Vendar stara duša še vedno ohranja občutljivost, ki jo malokdo razume, in pogosto prikazuje lastnosti, ki jih je mogoče povezati z empatijo.
Če je denar korenina vsega zla, zakaj naj bi se naše življenje vrtelo okoli njega?
Kljub temu je večna opazovalka življenja, nagnjena k misli »vse to sem že poskusila«, kar se mnogim, vključno s samo staro dušo, ki si to misli, zdi zmedeno. Napadanja, trači, pretepi pa tudi zasvojenost, denarna vprašanja in druge vsakodnevne težave redko vplivajo na stare duše. Ko fizični obstoj začne izgubljati svoj čar, se stara duša začne spopadati z globljimi eksistencialnimi težavami. Morda je zato pogosto previdna pri vsem, kar se (ji) na svetu dogaja, in tudi utrujena od vsega.
