PSIHOLOGI SVETUJEJO
Ključ do dobre samopodobe
Kaj si mislimo o sebi, je odsev mnenja drugih o nas. Za večjo samozavest sprejmite zmage in neuspehe.
Odpri galerijo
Samopodoba pomeni, kako se doživljamo in vidimo. V vsakem življenjskem obdobju in različnih okoliščinah je samopodoba pomemben del naše osebnosti, okolici z njo sporočamo, koliko se imamo v tistem trenutku radi in koliko se cenimo, pravijo psihologi.
Najstništvo je ključno za razvoj samopodobe, tedaj začnemo prevzemati lastno spolno vlogo ter ponotranjimo svojo identiteto. Naša prepričanja in vrednote dobivajo skoraj končno vsebino. Velik vpliv na njen razvoj imajo naše izkušnje: bolj so pozitivne, boljšo samopodobo razvijamo. Če imamo več negativnih izkušenj, smo manj prepričani vase.
Samopodoba je naša predstava o nas samih, ki izvira iz nas, izoblikujemo in gradimo pa jo na osnovi zunanjih informacij, izkušenj in odnosov. Ker smo družabna bitja, vedno obstajamo znotraj neke skupine, ki nam (ne)besedno nenehno sporoča, kaj o nas misli. Nebesedno z odnosi in s tem, kako nas cenijo, koliko nas vključujejo v svoje življenje, koliko nam zaupajo, besedno pa s konkretnimi besedami, ko nas bodrijo in spodbujajo ali zaničujejo.
V skladu s svojo samopodobo (pozitivno ali negativno) se odzivamo na okolico in vedemo do drugih. Če zagledate skupino sodelavcev, ki o nečem vneto razpravlja, in kdo od njih občasno pogleda proti vam in se zasmeji, si lahko mislite, da se pogovarjajo o vas (ali vas opravljajo). Ali obstaja objektivna možnost, da se pogovarjajo o komediji, ki so jo včeraj gledali na televiziji, ali da je smeh namenjen smešnemu dogodku, ki ni povezan z vami? Je mogoče, da pogledujejo proti vam, ker bi radi, da se jim pridružite, in vas iščejo z očmi? Odziv in naše prepričanje sta skoraj vedno odvisna od naše samopodobe. Pomislite, kako bi v zgornjem primeru ravnala priljubljena sodelavka.
S seboj smo lahko zadovoljni, ko smo v sebi prepričani, kdo smo. Ko bomo imeli jasno predstavo in idejo o tem, se bomo lahko do drugih vedli skladno s tem, pravijo psihologi. Tako se bomo manj obremenjevali s tem, kaj o nas menijo drugi – in se po možnosti ves čas spreminjali in se jim prilagajali, samo da bi jim ugajali in bi nas imeli radi.
Ko storite napako, vzemite to kot priložnost, da se nekaj naučite. Nobena tragedija ni, ko se napaka zgodi prvič. Tragedija se lahko razvije, če napako ponavljamo. Oseba z dobro samopodobo napako opazi, prizna in odpravi. Hkrati poiščite stvari, ki vas veselijo. Ko boste zadovoljni s svojim življenjem in s seboj, boste lahko uživali v svojem uspehu in lepoti.
Vse našteto je treba vaditi in pri tem vztrajati toliko časa, da naša samopodoba res izvira iz naše notranjosti. S tem dosežemo še en dodatni trik: naša prepričanja o lastni vrednosti začnejo delovati v resničnosti samo tako, da jih potrdimo. Ko smo prepričani vase, so v nas bolj prepričani tudi drugi.
Najstništvo je ključno za razvoj samopodobe, tedaj začnemo prevzemati lastno spolno vlogo ter ponotranjimo svojo identiteto. Naša prepričanja in vrednote dobivajo skoraj končno vsebino. Velik vpliv na njen razvoj imajo naše izkušnje: bolj so pozitivne, boljšo samopodobo razvijamo. Če imamo več negativnih izkušenj, smo manj prepričani vase.
Samopodoba je naša predstava o nas samih, ki izvira iz nas, izoblikujemo in gradimo pa jo na osnovi zunanjih informacij, izkušenj in odnosov. Ker smo družabna bitja, vedno obstajamo znotraj neke skupine, ki nam (ne)besedno nenehno sporoča, kaj o nas misli. Nebesedno z odnosi in s tem, kako nas cenijo, koliko nas vključujejo v svoje življenje, koliko nam zaupajo, besedno pa s konkretnimi besedami, ko nas bodrijo in spodbujajo ali zaničujejo.
Samopodoba je sestavljanka
Čeprav samopodoba izvira iz nas samih, je sestavljena iz treh delov – telesna podoba so predstave in ideje, ki jih imamo o svojem telesu (telesne sposobnosti in videz), akademska podoba so predstave in ideje, ki jih imamo o učnih dosežkih in sposobnostih (koliko smo sposobni sistematičnega učenja, kaj nas zanima, kako doživljamo uspehe ali neuspehe), socialna oz. družbena podoba pa predstave in ideje o kakovosti naših odnosov. Slednjo gradimo na podlagi informacij, kako smo sposobni sklepati nova prijateljstva, koliko smo priljubljeni in kakšno stopnjo zaupnosti dosežemo v odnosih s prijatelji.V skladu s svojo samopodobo (pozitivno ali negativno) se odzivamo na okolico in vedemo do drugih. Če zagledate skupino sodelavcev, ki o nečem vneto razpravlja, in kdo od njih občasno pogleda proti vam in se zasmeji, si lahko mislite, da se pogovarjajo o vas (ali vas opravljajo). Ali obstaja objektivna možnost, da se pogovarjajo o komediji, ki so jo včeraj gledali na televiziji, ali da je smeh namenjen smešnemu dogodku, ki ni povezan z vami? Je mogoče, da pogledujejo proti vam, ker bi radi, da se jim pridružite, in vas iščejo z očmi? Odziv in naše prepričanje sta skoraj vedno odvisna od naše samopodobe. Pomislite, kako bi v zgornjem primeru ravnala priljubljena sodelavka.
Kako jo lahko izboljšate
Naj zadovoljstvo izvira iz vas samih. Vsak od nas ima sposobnosti in talente, v katerih je boljši od drugih, in nekatere, v katerih smo slabši. Zato se veselimo zmag in neuspehe razumimo kot povratno sporočilo, da se lahko izboljšamo, ne kot katastrofo.
S seboj smo lahko zadovoljni, ko smo v sebi prepričani, kdo smo. Ko bomo imeli jasno predstavo in idejo o tem, se bomo lahko do drugih vedli skladno s tem, pravijo psihologi. Tako se bomo manj obremenjevali s tem, kaj o nas menijo drugi – in se po možnosti ves čas spreminjali in se jim prilagajali, samo da bi jim ugajali in bi nas imeli radi.
Ko storite napako, vzemite to kot priložnost, da se nekaj naučite. Nobena tragedija ni, ko se napaka zgodi prvič. Tragedija se lahko razvije, če napako ponavljamo. Oseba z dobro samopodobo napako opazi, prizna in odpravi. Hkrati poiščite stvari, ki vas veselijo. Ko boste zadovoljni s svojim življenjem in s seboj, boste lahko uživali v svojem uspehu in lepoti.
Vse našteto je treba vaditi in pri tem vztrajati toliko časa, da naša samopodoba res izvira iz naše notranjosti. S tem dosežemo še en dodatni trik: naša prepričanja o lastni vrednosti začnejo delovati v resničnosti samo tako, da jih potrdimo. Ko smo prepričani vase, so v nas bolj prepričani tudi drugi.