VIŠJE SILE
Ko vam vesolje pošlje znak
Saj veste, da nam vesolje včasih pošilja znake, kako naj bi se življenje odpletalo. A kaj če si jih narobe razlagamo?
Odpri galerijo
Naučite se brati znake vesolja. FOTO: Guliver/Getty Images
Ko je pred leti na knjižne police prispel Alkimist Paula Coelha, je velika kopica ljudi na svetu začela spremljati znake in namige, ki naj bi jih pošiljalo vesolje. Poleg tega naj bi se nam prikazovali samo, če smo dovolj odprti, živimo odkrito in se hkrati zavedamo, da je naš obstoj veliko bolj razsežen in globok, kot smo nekdaj mislili.
Pri tovrstnem prepričanju pa se rado zgodi, da vsak znak jemljemo tako, kot si ga morda želimo razložiti. Vsako sporočilo sprejmemo kot namig, naj nadaljujemo po svoji poti, da je vse dobro in pravilno in je naša pot usklajena z našim višjim namenom. Dekodiramo znake in verjamemo, da imajo velik pomen, in v tistem trenutku jasno potrdijo situacijo ter naše pravilne odločitve. A tako kot pri večini duhovnih reči se pogosto veliko naučimo, preden lahko končno priznamo, da to, kar smo mislili, da poznamo kot "resnico", sploh ni resnično in da lahko pravzaprav izvemo veliko več, če zakopljemo malce globlje. Takrat se moramo vsega, česar smo se naučili, od-učiti in se vrniti na začetek.
Znaki lahko pridejo do nas v različnih oblikah; večkrat lahko vidimo iste nize številčnih zaporedij, doživljamo déjà vu ali preroške žive sanje ali more. Prav tako lahko opazimo, da se nekatera imena pojavljajo na nepričakovanih mestih, neugoden občutek ali mraz, kadar smo na določenih krajih ali ko kdo omeni kaj posebnega, da "naključno" vedno znova naletimo na isto osebo ali imamo preprosto nenadne vpoglede in razodetja, za katera se nam zdi, da nas usmerjajo naravnost proti naši usodi.
Vse to si lahko sami prevedemo kot potisk vesolja v smeri tega, kar mislimo, da hočemo ali potrebujemo. A v vsem tem se skriva presenečenje, na katero pogosto sploh ne pomislimo. Včasih nas vesolje ne usmerja k ničemur, temveč dejansko preizkuša našo odpornost, voljo in moč, da bi ugotovilo, ali smo se iz določene življenjske lekcije česa naučili. Tako nam pogosto daje znak, naj se ustavimo, naredimo popoln obrat in gremo nazaj v nasprotno smer. Zato je nujno skrbno prebrati vsak znak in sporočilo, ki ga prejmemo, saj lahko to, kar mi vzamemo kot pojasnilo, dejansko pomeni opozorilo, da bi videli, koliko smo dejansko zrasli in kako daleč smo pripotovali na svoji dušni poti, in da bi hkrati odkrili, ali nas bodo skušnjave iz naše preteklosti še vedno premamile, čeprav bi jih morali že davno premagati.
Če tako denimo vidimo določeno ime ali številko, to morda ni znak, da je osebi ali stvari, na katero se to v naši glavi nanaša, namenjeno biti v našem življenju. To lahko pomeni povsem nasprotno in nam pravzaprav kaže, da smo se dvignili nad to in nimamo več enake nizkofrekvenčne energije, kot smo jo nekdaj imeli. Vesolje nas ne le spodbuja in uči, temveč tudi redno preizkuša našo intuicijo in modrost. To je razlog, zakaj lahko v trenutku, ko že mislimo, da smo nekaj preboleli ali se premaknili stran od določene točke, začnemo videvati znake, ki neposredno usmerijo pozornost k temu.
Pri prevajanju jezika vesolja nam lahko pomaga to, da ne pozabimo, da čeprav lahko vidimo znake, ki jih prepoznamo, vesolje komunicira z energijo in uporablja vibracije in frekvenco, ki se neposredno povezujejo z nami. Bodimo pozorni na vsa naša supersenzorična občutja, da bi dobro razumeli pomene sporočil. Vesolje tesno sodeluje z nami in za naše najvišje dobro ter zahteva, da pozorno opazujemo vidne in nevidne sile le tako, da postanemo prebujena, razsvetljena bitja. Zato vse naše lekcije ne bodo jasne ali preproste za branje. Včasih bomo morali trdo delati, da bi ugotovili resnični pomen znakov, ki jih prejemamo, a se to v veliki meri posveča krepljenju naše intuicije in ima namen, da nas nauči zaupati v to, da je del našega notranjega vedenja starodavna modrost, ki nam lahko dobro služi, če ji to seveda dovolimo.
Ko bomo zaupali v svoje intuitivne sposobnosti, bomo zelo hitro vedeli, ali nam znaki, ki jih dobivamo, sporočajo, naj gremo naprej ali naj se vrnemo. To bomo vedeli preprosto tako, da bomo zaprli oči in odpotovali vase. Na globoki ravni bomo začutili notranji odziv in (iz)vedeli, ali so znaki rdeče ali zelene zastavice.
Če bodo znaki pozitivni in dobronamerni, bomo začutili mir in harmonijo, ko jih bomo povezali z nekom ali nečim, na kar naj bi se nanašali. Če bo občutek negativen, je to verjetno opozorilni znak, zaradi katerega se bomo počutili neprijetno, imeli občutke strahu ali zaskrbljenosti glede smeri, v katero nas bo znamenje vodilo, če se bomo odločili, da mu sledimo. Tako bomo vedno lahko vedeli, ali smo znake dobro prebrali, kajti ko se sporočilo zapiše v našo dušo in se mi bodisi ustavimo, da bi zacelili odprto rano, bodisi se premaknemo k temu, kar nam je namenjeno, tega ne bomo več občutili in znakov ne bomo videvali. Tako bomo vedeli, da smo lekcijo prejeli in se iz nje nečesa naučili.
Če se odločimo prezreti znak ali si ga napačno razložimo, ga bomo še naprej videvali v najbolj naključnih trenutkih, dokler se ne bomo prisiljeni ustaviti in ponovno premisliti o tem, zakaj se to še naprej pojavlja in kaj dejansko pomeni. Ta sporočila nas lahko preganjajo in čustveno trpinčijo, če nismo pozorni, ter nas lahko zadržijo v ujetništvu ponavljanja istih vzorcev in privabljanja enake nezdrave dinamike še vrsto let.
Zato je nujno, da razumemo, da lahko vesolje včasih igra vlogo sleparja in da bo upogibalo in obračalo znake, ki jih prinaša, dokler ne bomo pripravljeni premakniti svoje pozornosti in se približati višjim nivojem dojemanja ter povečati moči svoje intuicije. Tako nam lahko postane jasno, kako ironičen je naš odnos z vesoljem, saj je na koncu le ogledalo, naš odsev, ki prikazuje točno tisto, kar smo ali nismo, kar si želimo ali česar si ne želimo videti.
Večno učenje
Pri tovrstnem prepričanju pa se rado zgodi, da vsak znak jemljemo tako, kot si ga morda želimo razložiti. Vsako sporočilo sprejmemo kot namig, naj nadaljujemo po svoji poti, da je vse dobro in pravilno in je naša pot usklajena z našim višjim namenom. Dekodiramo znake in verjamemo, da imajo velik pomen, in v tistem trenutku jasno potrdijo situacijo ter naše pravilne odločitve. A tako kot pri večini duhovnih reči se pogosto veliko naučimo, preden lahko končno priznamo, da to, kar smo mislili, da poznamo kot "resnico", sploh ni resnično in da lahko pravzaprav izvemo veliko več, če zakopljemo malce globlje. Takrat se moramo vsega, česar smo se naučili, od-učiti in se vrniti na začetek.
Znaki lahko pridejo do nas v različnih oblikah; večkrat lahko vidimo iste nize številčnih zaporedij, doživljamo déjà vu ali preroške žive sanje ali more. Prav tako lahko opazimo, da se nekatera imena pojavljajo na nepričakovanih mestih, neugoden občutek ali mraz, kadar smo na določenih krajih ali ko kdo omeni kaj posebnega, da "naključno" vedno znova naletimo na isto osebo ali imamo preprosto nenadne vpoglede in razodetja, za katera se nam zdi, da nas usmerjajo naravnost proti naši usodi.
Ni vsak znak pozitiven
Vse to si lahko sami prevedemo kot potisk vesolja v smeri tega, kar mislimo, da hočemo ali potrebujemo. A v vsem tem se skriva presenečenje, na katero pogosto sploh ne pomislimo. Včasih nas vesolje ne usmerja k ničemur, temveč dejansko preizkuša našo odpornost, voljo in moč, da bi ugotovilo, ali smo se iz določene življenjske lekcije česa naučili. Tako nam pogosto daje znak, naj se ustavimo, naredimo popoln obrat in gremo nazaj v nasprotno smer. Zato je nujno skrbno prebrati vsak znak in sporočilo, ki ga prejmemo, saj lahko to, kar mi vzamemo kot pojasnilo, dejansko pomeni opozorilo, da bi videli, koliko smo dejansko zrasli in kako daleč smo pripotovali na svoji dušni poti, in da bi hkrati odkrili, ali nas bodo skušnjave iz naše preteklosti še vedno premamile, čeprav bi jih morali že davno premagati.
Če tako denimo vidimo določeno ime ali številko, to morda ni znak, da je osebi ali stvari, na katero se to v naši glavi nanaša, namenjeno biti v našem življenju. To lahko pomeni povsem nasprotno in nam pravzaprav kaže, da smo se dvignili nad to in nimamo več enake nizkofrekvenčne energije, kot smo jo nekdaj imeli. Vesolje nas ne le spodbuja in uči, temveč tudi redno preizkuša našo intuicijo in modrost. To je razlog, zakaj lahko v trenutku, ko že mislimo, da smo nekaj preboleli ali se premaknili stran od določene točke, začnemo videvati znake, ki neposredno usmerijo pozornost k temu.
Interpretacija
Pri prevajanju jezika vesolja nam lahko pomaga to, da ne pozabimo, da čeprav lahko vidimo znake, ki jih prepoznamo, vesolje komunicira z energijo in uporablja vibracije in frekvenco, ki se neposredno povezujejo z nami. Bodimo pozorni na vsa naša supersenzorična občutja, da bi dobro razumeli pomene sporočil. Vesolje tesno sodeluje z nami in za naše najvišje dobro ter zahteva, da pozorno opazujemo vidne in nevidne sile le tako, da postanemo prebujena, razsvetljena bitja. Zato vse naše lekcije ne bodo jasne ali preproste za branje. Včasih bomo morali trdo delati, da bi ugotovili resnični pomen znakov, ki jih prejemamo, a se to v veliki meri posveča krepljenju naše intuicije in ima namen, da nas nauči zaupati v to, da je del našega notranjega vedenja starodavna modrost, ki nam lahko dobro služi, če ji to seveda dovolimo.
Ko bomo zaupali v svoje intuitivne sposobnosti, bomo zelo hitro vedeli, ali nam znaki, ki jih dobivamo, sporočajo, naj gremo naprej ali naj se vrnemo. To bomo vedeli preprosto tako, da bomo zaprli oči in odpotovali vase. Na globoki ravni bomo začutili notranji odziv in (iz)vedeli, ali so znaki rdeče ali zelene zastavice.
Preberite svoje zaznave
Če bodo znaki pozitivni in dobronamerni, bomo začutili mir in harmonijo, ko jih bomo povezali z nekom ali nečim, na kar naj bi se nanašali. Če bo občutek negativen, je to verjetno opozorilni znak, zaradi katerega se bomo počutili neprijetno, imeli občutke strahu ali zaskrbljenosti glede smeri, v katero nas bo znamenje vodilo, če se bomo odločili, da mu sledimo. Tako bomo vedno lahko vedeli, ali smo znake dobro prebrali, kajti ko se sporočilo zapiše v našo dušo in se mi bodisi ustavimo, da bi zacelili odprto rano, bodisi se premaknemo k temu, kar nam je namenjeno, tega ne bomo več občutili in znakov ne bomo videvali. Tako bomo vedeli, da smo lekcijo prejeli in se iz nje nečesa naučili.
Če se odločimo prezreti znak ali si ga napačno razložimo, ga bomo še naprej videvali v najbolj naključnih trenutkih, dokler se ne bomo prisiljeni ustaviti in ponovno premisliti o tem, zakaj se to še naprej pojavlja in kaj dejansko pomeni. Ta sporočila nas lahko preganjajo in čustveno trpinčijo, če nismo pozorni, ter nas lahko zadržijo v ujetništvu ponavljanja istih vzorcev in privabljanja enake nezdrave dinamike še vrsto let.
Zato je nujno, da razumemo, da lahko vesolje včasih igra vlogo sleparja in da bo upogibalo in obračalo znake, ki jih prinaša, dokler ne bomo pripravljeni premakniti svoje pozornosti in se približati višjim nivojem dojemanja ter povečati moči svoje intuicije. Tako nam lahko postane jasno, kako ironičen je naš odnos z vesoljem, saj je na koncu le ogledalo, naš odsev, ki prikazuje točno tisto, kar smo ali nismo, kar si želimo ali česar si ne želimo videti.
