Kritiko podajajte z občutkom
Psihologi svetujejo, kako kritizirati, da ne užalimo drugih. Veste, zakaj vas določeno vedenje drugih tako zelo moti.
Odpri galerijo
Ko podajamo kritiko, ohranimo očesni stik. Opazujmo, kako se odziva kritizirani. Če vidimo, da smo prizadeli njegova čustva, omilimo kritiko oziroma nemudoma prekinimo plaz besed. Preden kritizirate, si postavite vprašanja: Katere občutke ta oseba sproža v meni; katero njeno ravnanje želim, da spremeni; je sploh sposobna spremeniti, kar me moti? Če nekoga kritiziramo zaradi nečesa, česar ne more spremeniti, je namreč vse skupaj jalova naloga, ki se je nima smisla lotiti.
Izogibajte se besedam nikoli in vedno, svarijo psihologi. »Nikoli me ne poslušaš.« Namesto tega raje povejte, kaj vas moti v tem trenutku, ne da raztegnete problematiko na vedno počneš to tako, sicer bo oseba menila, da ste se spravili na njeno osebnost na splošno. Ključno je, da ne omajamo človekovega občutka lastne vrednosti in se izognemo jezi ali sramu. Če ste kritizirani, se ne odzovite takoj. Predihajte občutke in jih ozavestite, šele nato se odzovite. Tudi vi postavljajte vprašanja, kot je »Kaj misliš s tem?«. Tako situaciji odvzamete naboj in dobite priložnost, da predelate čustva. Recite: »Tega se nisem zavedal. Naj premislim o tem.« In odidite.
Zavedajte se, da je odnos vedno dvosmerna cesta. Oseba ni zlobna do vas, ampak želi nekako ustvariti boljše razmere za odnos. Zato ne podirajte vseh mostov, ampak dajte kritiki možnost, da se iz nje kaj naučite.
Zato ob kritiziranju ne zahajajte v preteklost in ne pogrevajte, kaj je bilo že kdaj rečeno ali storjeno. Razjasnite si, kaj natanko želite doseči s kritiko, preden začnete. Preglejte svoja merila. Zakaj vas določeno ravnanje moti? Katera čustva nam sprožajo drugi in zakaj? Bodite konkretni in jasno povejte, kaj vas moti, na primer: »Vem, da imaš veliko dela, a me vseeno prizadene, če ne poveš, da boš pozen. V prihodnje bi mi bilo laže, če mi pošlješ SMS.« Bodite pozorni na to, da osebe ne užalite. Uporabljajte jaz stavke: razburi me, ko ne pokličeš, skrbi me, da se ti je kaj zgodilo. Pazite, da se druga oseba še vedno čuti sprejeto, slišano in varno, da niste žaljivi, nesramni ali brezčutni. Ne lotevajte se kritiziranja kot bitke, v kateri morate za vsako ceno dobiti ali izgubiti. Vaš cilj je namreč skleniti kompromis.
Izogibajte se besedam nikoli in vedno, svarijo psihologi. »Nikoli me ne poslušaš.« Namesto tega raje povejte, kaj vas moti v tem trenutku, ne da raztegnete problematiko na vedno počneš to tako, sicer bo oseba menila, da ste se spravili na njeno osebnost na splošno. Ključno je, da ne omajamo človekovega občutka lastne vrednosti in se izognemo jezi ali sramu. Če ste kritizirani, se ne odzovite takoj. Predihajte občutke in jih ozavestite, šele nato se odzovite. Tudi vi postavljajte vprašanja, kot je »Kaj misliš s tem?«. Tako situaciji odvzamete naboj in dobite priložnost, da predelate čustva. Recite: »Tega se nisem zavedal. Naj premislim o tem.« In odidite.
Zavedajte se, da je odnos vedno dvosmerna cesta. Oseba ni zlobna do vas, ampak želi nekako ustvariti boljše razmere za odnos. Zato ne podirajte vseh mostov, ampak dajte kritiki možnost, da se iz nje kaj naučite.
Zato ob kritiziranju ne zahajajte v preteklost in ne pogrevajte, kaj je bilo že kdaj rečeno ali storjeno. Razjasnite si, kaj natanko želite doseči s kritiko, preden začnete. Preglejte svoja merila. Zakaj vas določeno ravnanje moti? Katera čustva nam sprožajo drugi in zakaj? Bodite konkretni in jasno povejte, kaj vas moti, na primer: »Vem, da imaš veliko dela, a me vseeno prizadene, če ne poveš, da boš pozen. V prihodnje bi mi bilo laže, če mi pošlješ SMS.« Bodite pozorni na to, da osebe ne užalite. Uporabljajte jaz stavke: razburi me, ko ne pokličeš, skrbi me, da se ti je kaj zgodilo. Pazite, da se druga oseba še vedno čuti sprejeto, slišano in varno, da niste žaljivi, nesramni ali brezčutni. Ne lotevajte se kritiziranja kot bitke, v kateri morate za vsako ceno dobiti ali izgubiti. Vaš cilj je namreč skleniti kompromis.