Življenje je več kot le naključni dogodki
Starodavne modre tradicije so se prav tako trudile razkrivati skrivnosti sveta in vesolja, kot to počnemo danes. Tako v indijskih Vedah, ki jih nekateri datirajo v leto 5000 pred Kristusom, kot v dva tisoč let starih Mrtvomorskih zvitkih (Kumranski rokopisi) prevladuje domneva, da je svet ogledalo stvari, ki se dogajajo na neki višji ravni oziroma v neki globlji stvarnosti, pravi Gregg Braden, raziskovalec duhovnosti in kvantne fizike. Kumranski rokopisi pravijo, da je vse, kar se dogaja na svetu, zgolj bled odsev večje, najbistvenejše resničnosti.
»Tako kvantna teorija kot starodavna besedila kažejo, da na nevidnih ravneh sami ustvarjamo načrte za odnose, kariero, uspehe in neuspehe v vidnem svetu. S te perspektive božanska matrica deluje kot ogromen kozmični zaslon, ki nam omogoča videti nefizično energijo svojih čustev in prepričanj (svojo jezo, sovraštvo in bes ter tudi ljubezen, sočutje in razumevanje), ki se projicirajo v fizičnem svetu življenja. Podobno kot filmsko platno brez sodbe odseva podobo česar koli oziroma kogar koli, kar smo ujeli na film, tako tudi matrika očitno ponuja površje, osvobojeno predsodkov, za vsa naša notranja doživljanja ter prepričanja, ki jih bomo videli v svojem zunanjem svetu,« pravi in doda, da tako včasih zavestno, pogosto pa tudi ne, v življenju »prikazujemo« svoja najresničnejša prepričanja o skoraj vsem.
Podobno kot umetniki
»Povedano drugače: smo kot umetniki, ki izražajo svoje najgloblje strasti, strahove, sanje in želje prek živega bistva zagonetnega kvantnega platna. Podobno kot umetniki izpopolnjujejo svojo sliko, torej mi ustvarjamo iz svoje palete prepričanj, sodb, čustev in molitev, zaradi katere se znajdemo v različnih odnosih, službah ter okoliščinah, ki se odvijajo z različnimi posamezniki na različnih prizoriščih. Podobno kot slikar znova in znova posega po istih barvah ter pri tem išče popoln odraz neke zamisli, lahko tudi mi sami sebe pojmujemo kot neutrudne umetnike, ki ustvarjajo kreacijo, ki se vedno spreminja in je brez konca,« pove in doda: »Razsežnosti domneve, da nas obkroža prilagodljiv svet našega lastnega stvarjenja, so ogromne, izjemno močne in za nekatere morda celo nekoliko strašljive. Naša sposobnost, da namerno in na kreativen način uporabljamo božansko matrico, pa nas nenadoma navda z močjo, da spremenimo pojmovanje svoje vloge v vesolju. Življenje je torej veliko več kot le naključni dogodki in občasne sinhronosti, s katerimi se spopadamo po najboljših močeh. Ker smo stvaritelji, lahko izražamo svoje najgloblje želje za ozdravitev, izobilje, radost in mir v vseh stvareh: od svojih teles in življenja do odnosov z drugimi.«
