Modrost hindujskega duhovnega učitelja
Božič je več kot le krščanski praznik, kar je zelo dobro vedel hindujski duhovni učitelj Svami Sivananda Sarasvati.
Odpri galerijo
Svami Sivananda je začel kot ajurvedski zdravnik, potem pa veliko potoval po Indiji in v iskanju notranjega miru razvil filozofijo, ki je bila praktična in dostopna vsakomur. Napisal je več kot 200 knjig, njegovo vodilo pa je bilo: služi, ljubi, deli, očisti se, meditiraj, spoznaj.
»Te temne, nečiste in materialistične razmere, ki so prevladovale v času pred Kristusovim prihodom, vam pomenijo notranje stanje iskalčeve osebnosti, preden se je začelo diskriminirati proti njemu in preden se je zgodilo duhovno prebujenje. V tem obdobju iskalec ne razmišlja o Bogu ali višjem duhovnem življenju, pač pa je zatopljen v lov materialnih stvari zunanjega fizičnega sveta. Je suženj svojih čutov. V življenju nima duhovnega ideala, vodijo ga lastna hlepenja. Arogantnost, pohlep in čutnost so njegove lastnosti. Živi življenje poželenja, jeze, pohlepa, zavedene navezanosti, ponosa in ljubosumja.«
Ko v srcu iskalcev zaživi Kristusov duh, človeške želje nadomestijo čiste, višje Božanske težnje, duhovnost premaga materializem. Osvobodiš se čutnega suženjstva, začneš novo življenje, božansko življenje čistosti, ljubezni, odrekanja, ponižnosti, nevezanosti in nesebičnosti.« Naše življenje tako postane vzvišeno kot življenje Kristusa, tudi pomoč drugim postane za nas resnično veselje. »Postanete živa priča Božanskega. Vse vaše življenjske aktivnosti so usmerjene k Bogu.«
Svet pred Kristusom
»Božič je ljudem po vsem svetu zgodovinsko znan kot dan rojstva Jezusa, Odrešenika,« je zapisal modrec, ki je umrl pred več kot petdesetimi leti. »Čeprav se praznuje kot dan Kristusovega prihoda na ta svet, pa simbolizira zelo globoko resnico duhovnega življenja. Jezus Kristus je živel in simboliziral Božansko zavest. On pooseblja Božansko. Rodil se je v času, ko so na zemlji vladali nevednost, vraževernost, pohlep, sovraštvo in hinavščina. Vladarji so bili arogantni in nepravični. Ljudje so bili hudobni, brezsramni in brezbrižni. Čistost je bila pozabljena. Moralnost je bila zanemarjena. Odločili so se častiti mamona namesto Boga. Idealizem ni obstajal.« Učitelj je opozoril, da se je Kristus rodil sredi takšnih razmer in je bil tako gonilna sila preobrazbe v življenju ljudi. »Človeku je dal nov, duhovni preobrat.« Ljudje so začeli nov način življenja in za svet se je začela nova doba.Človek je v najglobljem jedru v bistvu Božanski. A na tem področju človeške osebnosti delujeta dva pola: sile dobrega in zla, svetlobe in teme.
»Te temne, nečiste in materialistične razmere, ki so prevladovale v času pred Kristusovim prihodom, vam pomenijo notranje stanje iskalčeve osebnosti, preden se je začelo diskriminirati proti njemu in preden se je zgodilo duhovno prebujenje. V tem obdobju iskalec ne razmišlja o Bogu ali višjem duhovnem življenju, pač pa je zatopljen v lov materialnih stvari zunanjega fizičnega sveta. Je suženj svojih čutov. V življenju nima duhovnega ideala, vodijo ga lastna hlepenja. Arogantnost, pohlep in čutnost so njegove lastnosti. Živi življenje poželenja, jeze, pohlepa, zavedene navezanosti, ponosa in ljubosumja.«
Njegov duh v naših srcih
Pravi božič se po njegovih besedah zgodi, ko se Kristusov duh rodi v naših srcih. Takrat se božanski element začne izražati v naših srcih. Od takrat svetloba sije tam, kjer je bila prej tema. Nevednost daje pot modrosti, nečistočo zamenja čistost. Sovraštvo se preneha in ljubezen vzcveti. »Človek je v svojem najglobljem jedru v bistvu Božanski. A na tem področju človeške osebnosti delujeta dva pola: sile dobrega in zla, svetlobe in teme. Božansko in nebožansko delujeta v človekovi zavesti. Popolno premagovanje in izkoreninjenje nebožanskih elementov in popolno manifestiranje vrhovnega Božanskega elementa v vsej svoji sijoči svetlobi se da doseči samo z življenjem Kristusovega življenja. To je duhovno življenje. To je joga. To je sadhana (duhovna praksa). To je metoda samouresničitve. To je velika Pot, ki nas vodi do nesmrtnosti, vrhovne blaženosti in večnega miru.«Ko v srcu iskalcev zaživi Kristusov duh, človeške želje nadomestijo čiste, višje Božanske težnje, duhovnost premaga materializem. Osvobodiš se čutnega suženjstva, začneš novo življenje, božansko življenje čistosti, ljubezni, odrekanja, ponižnosti, nevezanosti in nesebičnosti.« Naše življenje tako postane vzvišeno kot življenje Kristusa, tudi pomoč drugim postane za nas resnično veselje. »Postanete živa priča Božanskega. Vse vaše življenjske aktivnosti so usmerjene k Bogu.«