LJUBEZEN IN PARTNERSTVO
Moškega postavite za kralja
Na začetku pletemo odnos z energijo viteza in princese. Ko moški postane zrel in odgovoren, postane kralj družine.
Odpri galerijo
Ko se spoznamo, se najprej vklopijo nezavedni in iracionalni elementi naše narave, igra telesa, ki je nujna, da ostajamo zdravi in zadovoljni v svoji koži. Moški z dovolj testosterona ohranja živost in mladostnost, ženska z dovolj progesterona pa voljnost, zadovoljstvo in prikupnost.
Ko pogledamo z razumom, se lahko dvignemo nad to energijo, ki jo lahko vidimo kot nezrelo, čeprav je v njej več modrosti. To je modrost biološkega, živalskega, instinktivnega, primarnega, preteklega. Včasih, ko bolj prihaja v ospredje razum, mislimo, da vse to nima logike, a je ta igra predvidena in nujna za obstanek naše vrste. Če jo hočemo s silo obvladati z logiko ali moralo, se njena moč obrne proti nam in nam prinaša zdravstvene in psihične težave.
Mislim, da mora moški, ko postane oče – če le ne sprejme v celoti naloge skrbnika, ampak igra tudi svojo primarno vlogo postavljanja meja, zgleda moči in vodje – prej ali slej prevzeti vlogo kralja. Vloga viteza je bolj vznemirljiva in razburljiva, saj se življenje dogaja hitreje, bolj nevarno in adrenalinsko.
Ko zavzame vlogo kralja, je ritem upočasnjen in je nujno, da deluje zrelo, odgovorno, premišljeno. Njegove poteze ne morejo biti več le impulzivne, ker je odgovoren tudi za druge, zato postaja bolj premišljen, trezen, moder in usmerjen v dobrobit svojih. Včasih lahko deluje dolgočasno in preresno, a kako naj ne bi bil, če nosi odgovornost za družino.
Pravijo, da je moški glava, ženska pa vrat, ki jo vrti. Da bi vitez lahko razvijal tudi kakovosti kralja, potrebuje modro kraljico. Vsako nespoštljivo govorjenje ruši kralja ali vitezu onemogoča, da to postane. Vsa pretirana kritika, s katero ostro žvečimo nepopolnost svojih moških, ovira, da bi lahko našli v sebi moč, ki jo potrebujejo, da se postavijo v ta zahtevni položaj, ki nosi družini družbeno stabilnost.
Vsako direktno vmešavanje v način vzgoje in postavljanja meja otrokom kralju ruši vladavino. Ne mislim, ko gre za skrajne primere krutosti, ampak da bi lahko svoje otroke nekoliko mehkeje učile o življenju, zato pogosto prihajamo v napet odnos s partnerji. Nujno je, da se ne vmešavamo, ko oče postavlja meje in dela red.
Modra kraljica bo našla pravi trenutek, ko bo kralj sproščen in umirjen, ter mu povedala, kaj čuti in misli o določenem trenutku in načinu vzgoje. Kraljica ne ukazuje kralju, mu ne grozi, ne pametuje, samo pove, kaj misli. On ji prisluhne, a se odloči po svoji presoji. Bolj boste pritiskale s svojim prav, manj boste dosegle.
Bolj bo sam odločil, tudi po pogovoru z vami, kaj je prav in kaj ne, bolj bo znal naprej tako konkretno delovati. Opazujte ga, svetujte mu, pogovarjajte se z njim, podprite ga, pomagajte mu, da na zadevo pogleda z drugega zornega kota, a ne ukazujte, ker mu boste vzele moč ali ga naredile za nasprotnika.
Ne pravim, da mora biti kraljica mehka, ko gre za resno težavo ali ko partner nekaj časa zaradi takih in drugačnih ovir ne mora krmariti družinske barke. Tedaj naj stopi na prvo mesto in naredi, kar je treba. Toda vsakič, ko ga izpodrine in stopi na njegovo mesto, stopi v vlogo, ki ji ni dana.
Moč kraljice ni nič manjša od moči kralja, le da deluje iz ozadja, medtem ko je kralj postavljen v osredje. Ali drugače – kraljica kraljuje doma, kralj pa predstavlja družino zunaj doma. Dober kralj se zaveda, da brez nje ne bi mogel vladati. Da jo potrebuje. Modra kraljica za dobrobit otrok tako družbeno kot zasebno pusti kralju mesto, ki mu pripada.
Kralj lahko moški postane le, če sprejme odgovornost, da je v družbenem smislu vodja družine, zaščitnik in dajalec vrednosti. Zato ne more početi vsega, kar je kot vitez. Zaradi zaščite podmladka se mora vesti zrelo, odgovorno, premišljeno, nositi bremena in se truditi za družino. Kraljica pa naj mu pri tem stoji ob strani, da ne bo izzvala bitke dveh kraljev, ampak ga spodbujala k razmišljanju, širjenju obzorij, ga učila in neopazno vodila.
Ko pogledamo z razumom, se lahko dvignemo nad to energijo, ki jo lahko vidimo kot nezrelo, čeprav je v njej več modrosti. To je modrost biološkega, živalskega, instinktivnega, primarnega, preteklega. Včasih, ko bolj prihaja v ospredje razum, mislimo, da vse to nima logike, a je ta igra predvidena in nujna za obstanek naše vrste. Če jo hočemo s silo obvladati z logiko ali moralo, se njena moč obrne proti nam in nam prinaša zdravstvene in psihične težave.
Mislim, da mora moški, ko postane oče – če le ne sprejme v celoti naloge skrbnika, ampak igra tudi svojo primarno vlogo postavljanja meja, zgleda moči in vodje – prej ali slej prevzeti vlogo kralja. Vloga viteza je bolj vznemirljiva in razburljiva, saj se življenje dogaja hitreje, bolj nevarno in adrenalinsko.
Ko zavzame vlogo kralja, je ritem upočasnjen in je nujno, da deluje zrelo, odgovorno, premišljeno. Njegove poteze ne morejo biti več le impulzivne, ker je odgovoren tudi za druge, zato postaja bolj premišljen, trezen, moder in usmerjen v dobrobit svojih. Včasih lahko deluje dolgočasno in preresno, a kako naj ne bi bil, če nosi odgovornost za družino.
Kraljica podpre kralja
Pravijo, da je moški glava, ženska pa vrat, ki jo vrti. Da bi vitez lahko razvijal tudi kakovosti kralja, potrebuje modro kraljico. Vsako nespoštljivo govorjenje ruši kralja ali vitezu onemogoča, da to postane. Vsa pretirana kritika, s katero ostro žvečimo nepopolnost svojih moških, ovira, da bi lahko našli v sebi moč, ki jo potrebujejo, da se postavijo v ta zahtevni položaj, ki nosi družini družbeno stabilnost.
Vsako direktno vmešavanje v način vzgoje in postavljanja meja otrokom kralju ruši vladavino. Ne mislim, ko gre za skrajne primere krutosti, ampak da bi lahko svoje otroke nekoliko mehkeje učile o življenju, zato pogosto prihajamo v napet odnos s partnerji. Nujno je, da se ne vmešavamo, ko oče postavlja meje in dela red.
Modra kraljica bo našla pravi trenutek, ko bo kralj sproščen in umirjen, ter mu povedala, kaj čuti in misli o določenem trenutku in načinu vzgoje. Kraljica ne ukazuje kralju, mu ne grozi, ne pametuje, samo pove, kaj misli. On ji prisluhne, a se odloči po svoji presoji. Bolj boste pritiskale s svojim prav, manj boste dosegle.
Bolj bo sam odločil, tudi po pogovoru z vami, kaj je prav in kaj ne, bolj bo znal naprej tako konkretno delovati. Opazujte ga, svetujte mu, pogovarjajte se z njim, podprite ga, pomagajte mu, da na zadevo pogleda z drugega zornega kota, a ne ukazujte, ker mu boste vzele moč ali ga naredile za nasprotnika.
Ne pravim, da mora biti kraljica mehka, ko gre za resno težavo ali ko partner nekaj časa zaradi takih in drugačnih ovir ne mora krmariti družinske barke. Tedaj naj stopi na prvo mesto in naredi, kar je treba. Toda vsakič, ko ga izpodrine in stopi na njegovo mesto, stopi v vlogo, ki ji ni dana.
Moč kraljice ni nič manjša od moči kralja, le da deluje iz ozadja, medtem ko je kralj postavljen v osredje. Ali drugače – kraljica kraljuje doma, kralj pa predstavlja družino zunaj doma. Dober kralj se zaveda, da brez nje ne bi mogel vladati. Da jo potrebuje. Modra kraljica za dobrobit otrok tako družbeno kot zasebno pusti kralju mesto, ki mu pripada.
Kralj lahko moški postane le, če sprejme odgovornost, da je v družbenem smislu vodja družine, zaščitnik in dajalec vrednosti. Zato ne more početi vsega, kar je kot vitez. Zaradi zaščite podmladka se mora vesti zrelo, odgovorno, premišljeno, nositi bremena in se truditi za družino. Kraljica pa naj mu pri tem stoji ob strani, da ne bo izzvala bitke dveh kraljev, ampak ga spodbujala k razmišljanju, širjenju obzorij, ga učila in neopazno vodila.