DUHOVNE MODROSTI
Na dober izid in svoje zdravje lahko vplivate sami
Neomajna vera v dober izid lahko premika gore in zdravi.
Odpri galerijo
Običajno tega, da v nekaj verjamemo brez vsakega dvoma, ne povezujemo z zdravjem, toda sodobne znanstvene teorije dokazujejo, da sta vera in zaupanje lahko nadvse učinkovita. Človeško telo je sestavljeno iz svetlobe in energije, ne živimo le v materialnem svetu in smo več kot telo. Bolj prepoznamo svojo resnično naravo, bolj intuitivno se lahko povežemo z univerzumom.
Materialistični pogled na svet zanika medsebojno povezanost vsega in vseh na zemlji in zagovarja ločenost, kar je v nasprotju z modrostjo starih Kitajcev, indijanskih plemen in Tibetancev.
Naši možgani delujejo kot TV-daljinec, ki strne svetlobne vibracije v določen televizijski kanal oziroma niz izkušenj. Fizični svet je v resnici le zelo ozek spekter vsega, kar obstaja. Ker smo se že od rojstva učili, kako se poistovetiti le s tem kanalom, verjamemo, da je to vse.
Aborigini so prevzeli drugačno prepričanje – čas v sanjah je središče njihovega življenja. Vidijo popolnoma enak fizični svet kot mi, vendar ga dojamejo drugače. Enako učijo budistični menihi – da je svet iluzija in nam možgani dajejo izkrivljeno vizijo resničnosti. Ko umremo, možgani ugasnejo in spet dobimo širši vpogled v resničnost.
Eden prvih zahodnjakov, uvedenih v starodavne japonske skrivnosti, je bil Malcolm Ritchie. V knjigi je zapisal: »Na Zahodu smo ustvarili kulturo anestezije in amnezije, ki nas spodbuja, da nehamo čutiti svoje telo in um, kar nam onemogoča, da bi izkusili in spoznali sebe kot del vesolja. Namesto tega živimo kot paranoidni tujci v njem, kar nas ločuje od znanja in naše duhovne usode – naše prave narave.«
Prava vera oziroma v vsakem trenutku prepoznanje pravih okoliščin, v katerih se odvija življenje, je zdravilo za amnezijo. Vera nam omogoča, da se zavedamo subtilne energije okoli telesa, ki nas hrani.
Ko spoznamo, da nas prav ta energijska povezava s stvarstvom, svetloba, ki nas obdaja, lahko zdravi in uravnovesi, odpadejo vse skrbi, da ne bomo ozdraveli. Sprostimo se in samo sledimo intuiciji. Ko se znebimo stresa, ki je onemogočal, da bi se počutili bolje, lahko zdravilna moč svetlobe učinkovito deluje v našem življenju. Če imamo resnično vero, pa skrbi in strah samodejno zamenja hvaležnost.
Materialistični pogled na svet zanika medsebojno povezanost vsega in vseh na zemlji in zagovarja ločenost, kar je v nasprotju z modrostjo starih Kitajcev, indijanskih plemen in Tibetancev.
Naši možgani delujejo kot TV-daljinec, ki strne svetlobne vibracije v določen televizijski kanal oziroma niz izkušenj. Fizični svet je v resnici le zelo ozek spekter vsega, kar obstaja. Ker smo se že od rojstva učili, kako se poistovetiti le s tem kanalom, verjamemo, da je to vse.
Aborigini so prevzeli drugačno prepričanje – čas v sanjah je središče njihovega življenja. Vidijo popolnoma enak fizični svet kot mi, vendar ga dojamejo drugače. Enako učijo budistični menihi – da je svet iluzija in nam možgani dajejo izkrivljeno vizijo resničnosti. Ko umremo, možgani ugasnejo in spet dobimo širši vpogled v resničnost.
Eden prvih zahodnjakov, uvedenih v starodavne japonske skrivnosti, je bil Malcolm Ritchie. V knjigi je zapisal: »Na Zahodu smo ustvarili kulturo anestezije in amnezije, ki nas spodbuja, da nehamo čutiti svoje telo in um, kar nam onemogoča, da bi izkusili in spoznali sebe kot del vesolja. Namesto tega živimo kot paranoidni tujci v njem, kar nas ločuje od znanja in naše duhovne usode – naše prave narave.«
Prava vera oziroma v vsakem trenutku prepoznanje pravih okoliščin, v katerih se odvija življenje, je zdravilo za amnezijo. Vera nam omogoča, da se zavedamo subtilne energije okoli telesa, ki nas hrani.
Ko spoznamo, da nas prav ta energijska povezava s stvarstvom, svetloba, ki nas obdaja, lahko zdravi in uravnovesi, odpadejo vse skrbi, da ne bomo ozdraveli. Sprostimo se in samo sledimo intuiciji. Ko se znebimo stresa, ki je onemogočal, da bi se počutili bolje, lahko zdravilna moč svetlobe učinkovito deluje v našem življenju. Če imamo resnično vero, pa skrbi in strah samodejno zamenja hvaležnost.