Na nasprotja glejte celostno

V jedru taoističnega dojemanja sveta je načelo polarnosti, ki pa ne predstavlja konflikta ali opozicije, tako kot v zahodnem svetu, ter ga ne dojemajo kot nasprotje pozitivnega in negativnega. Plus in minus, sever in jug sta zanje le dve plati istega kovanca, ki držita v ravnovesju celotni sistem – brez enega drugo ne more obstajati.

Vse to močno nasprotuje naši miselnosti, ki teži k nenehnemu napredku ter prevladi ene plati – nekaj je lahko črno ali belo, užitek je stanje brez bolečine, bogastvo brez revščine, zdravje brez bolezni, pri čemer vedno eno plat jemljemo kot dobro, drugo pa slabo. Pri tem se seveda ne zavedamo, da lahko tudi vztrajanje pri dobrem in zdravem ter nadzorovanju sveta včasih povzroči veliko težav, po drugi strani pa ima tudi to, da zbolimo ali se borimo s svojo senco, namen pri našem duhovnem razvoju.

Taoisti se tudi ne borijo s težavnim položajem, ampak se vprašajo, kaj pomeni, zakaj se jim dogaja, kaj jih uči. Sebe ne dojemajo kot ločenega posameznika, ampak kot z vsem povezani del vesolja. To pomeni, da ne poskušajo upravljati ter se boriti z naravnimi procesi, kot so plimovanje in upadanje vsega, začetki in konci, letni časi, rast in upadanje, ampak jih izkoristijo za svoje delovanje.


Dva pola energije, jin in jang, povezujejo z ženskim in moškim načelom, močjo in šibkostjo, svetlobo in temo, vzponom in padcem, nebesi in zemljo ter ju vključujejo v vsakdanje življenje. Ne oklepajo se samo enega, ampak ju uravnovešajo. Zavedajo se, da se dvojnost vedno izraža kot neločljiva celota in da je vse eno.