DUHOVNA VAJA
Naj bodo misli bolj prožne
Moteče so v resnici zelo gnetljive. Lahko jih frcnemo proč kot smet.
Odpri galerijo
Ko vas motijo nepomembni prebliski, jih odženite in nadaljujte delo. FOTO: Suphansa Subruayying/Getty Images
Težko je zbrano delati, če nas bombardira e-pošta ali nam nenehno nekdo vstopa v pisarno, tudi če delamo od doma. Toda delo lahko še bolj motijo naše lastne misli in skrbi.
Čuječnost pa nas uči, da so naše moteče misli v resnici zelo gnetljive in da jih lahko frcnemo proč kakor smet. Vizualizacijo, ki jo je zasnovala ameriška psihoterapevtka Arlene K. Unger, vadimo vsak dan dva tedna, dokler je ne usvojimo, nato pa po potrebi. Če nas pogosto preganja neka misel, ki jo težko zatremo, se lahko odločimo, da se ji bomo posvetili pozneje. Dogovorimo se za sestanek z njo, recimo rečemo si, da bomo o njej razmišljali 15 minut ob 17. uri.
Vizualizacijo začnemo tako, da zapremo oči in se usmerimo na dihanje. Nekajkrat zbrano vdihnemo in izdihnemo. Vse, kar nas pri delu moti, si predstavljamo kot smeti, ki razmetane ležijo po naši delovni mizi. Poberemo eno in jo frcnemo iz misli z besedami: »Zdaj imam delo, o tem lahko premišljujem pozneje.«
Nato še nekajkrat vdihnemo in izdihnemo ter ponovimo opisano vizualizacijo, dokler na mizi ni nobenih motenj. Takrat odpremo oči in se znova zbrano osredotočimo na delo. Če se spet pojavi moteča misel, pa si preprosto predstavljamo, kako jo frcnemo proč.
Čuječnost pa nas uči, da so naše moteče misli v resnici zelo gnetljive in da jih lahko frcnemo proč kakor smet. Vizualizacijo, ki jo je zasnovala ameriška psihoterapevtka Arlene K. Unger, vadimo vsak dan dva tedna, dokler je ne usvojimo, nato pa po potrebi. Če nas pogosto preganja neka misel, ki jo težko zatremo, se lahko odločimo, da se ji bomo posvetili pozneje. Dogovorimo se za sestanek z njo, recimo rečemo si, da bomo o njej razmišljali 15 minut ob 17. uri.
Vizualizacijo začnemo tako, da zapremo oči in se usmerimo na dihanje. Nekajkrat zbrano vdihnemo in izdihnemo. Vse, kar nas pri delu moti, si predstavljamo kot smeti, ki razmetane ležijo po naši delovni mizi. Poberemo eno in jo frcnemo iz misli z besedami: »Zdaj imam delo, o tem lahko premišljujem pozneje.«
Nato še nekajkrat vdihnemo in izdihnemo ter ponovimo opisano vizualizacijo, dokler na mizi ni nobenih motenj. Takrat odpremo oči in se znova zbrano osredotočimo na delo. Če se spet pojavi moteča misel, pa si preprosto predstavljamo, kako jo frcnemo proč.
