Najnižje ravni zavesti

DR. Hawkins je razvil lestvico na mišičnem testu, znanem kot kineziologija. Vsaka raven človekove zavesti je povezana z določenim čustvom, načinom vedenja in življenjsko resničnostjo. Pravi, da sta dva največja mejnika razvoja duhovne zavesti stopnji 200 in 500.

Prva je raven poguma, razvoj prek nje predstavlja premik od uničevalnega in škodljivega ravnanja. Sram ima vrednost pod 30. Ljudje na tej ravni razmišljajo o samomoru, sem spadajo žrtve spolnih zlorab. Kdor obtiči na ravni krivde od 30 do 50, ima občutek nevrednosti in nesposobnosti, da bi si odpustil. Apatičnost (od 50 do 75) je pogosta med brezdomci in tistimi, ki živijo v revščini, pravi Hawkins. Prepuščajo se trenutnim razmeram in so otopeli.

Žalost ima vrednost od 75 do 100. Večina nas doživlja tragične izkušnje, a če je to naša osnovna raven zavesti, živimo v obžalovanju in kesanju. Menimo, da so nas obšle priložnosti, počutimo se kot zguba. Strah ima vrednost od 100 do 125: sem spadajo ljudje, ki živijo v diktaturi ali strupenem razmerju. Občutijo preganjavico, saj se jim zdi, da jih lahko vsak napade. Sumničavi so ali defenzivni.

Želja in hrepenenja imajo vrednost od 125 do 150. Čeprav ti dve stanji spodbujata spremembe, sta povezani z občutkom, da smo sužnji svojih poželenj. Na tej ravni smo odvisni od stvari – spolnosti, denarja, ugleda, moči … Jeza ima vrednost od 150 do 175. Želje, ki niso izpolnjene, vodijo v frustracije, ki nas lahko spodbudijo, da se dvignemo s te ravni – ali ne.

Po raziskavah je večina ljudi pod ravnijo ponosa – od 175 do 200. Na tej ravni začnemo doživljati pozitivna čustva. Toda to je le navidezna pozitivnost, saj je odvisna od zunanjih pogojev, kot so bogastvo, položaj in moč. S te ravni izhajajo rasizem, nacionalizem in verski fanatizem. Šele na ravni poguma (od 200 do 250) smo v svoji polni moči, saj je to prva stopnja, na kateri ne črpamo življenjske energije od drugih. Zavedamo se, da ni treba, da nas premetavajo zunanje okoliščine, da smo sami odgovorni za svojo rast in uspeh.