Namesto sovražnikov ustvarimo zaveznike
Sovražnost najlaže prekinemo s sočutjem. Poskusimo razumeti človeka, ki ga sovražimo, vprašajmo se, kako bi se počutili v njegovi koži, morda celo, zakaj je ravnal tako, kot je. Ko prepoznamo človeškost v tistem, ki nas jezi, smo lahko popustljivi in razumevajoči do njega.
Ko torej stojimo na nasprotnem bregu od krivde in sovraštva, lahko z notranjo umirjenostjo spremenimo pogled na situacijo. Takoj ko občutimo sovraštvo, se ustavimo in se zavedajmo, da se lahko odločimo in ga ne podpihujemo, ampak raje pogledamo zgodbo z druge strani.
Ko se zavedamo, da vse nasilje okoli nas pravzaprav odslikava naše notranje nasilje in sovražnost, lahko spremenimo situacijo s spreminjanjem sebe. Poskusimo ohraniti mirno srce v vseh okoliščinah. Nasmejmo se svojim nasprotnikom. Lahko jih celo objamemo. Toda ne pretvarjajmo se – občutek mora biti pristen, brez manipulacije.
Psihologi opozarjajo
Vsi so naša zrcala – to je namreč največja skrivnost, ki lahko popolnoma spremeni naš pogled na odnose. Vsak človek v našem življenju je naše ogledalo. Vsi drugi samo zrcalijo naše nezavedne delčke, s čimer nam dajejo priložnost, da jih spoznamo, spremenimo in s tem rastemo. Zato so lastnosti, ki jih pri drugih občudujemo, in tiste, ki jih ne maramo, v resnici enakovredne.
Če želimo spremeniti kateri koli odnos, se moramo spremeniti sami. Naučimo se v drugih prepoznati sebe. Šele ko se bomo popolnoma zavedali, da so to samo odsevi nas, se bomo lahko znebili krivde, sodb ter se nehali počutiti kot žrtev krutega vedenja drugih. Laže bomo sklepali kompromise in odpuščali v vseh odnosih, od ljubezenskih do družinskih, pa tudi sovražnikom.
Če bomo pogledali podrobneje, bomo odkrili tudi, da so si npr. vsa naša intimna razmerja podobna. Podrobnosti se spreminjajo, osnova pa je vedno znova enaka. Ponavljajo se iste teme in težave, občutki negotovosti, enaka razočaranja. Morda smo zato celo prepričani, da so odnosi težki in da nimamo sreče v ljubezni. A skupni imenovalec ponavljajočih se težav v vaših odnosih smo mi sami. Odnosi se nam ponavljajo, ker odražajo nas. Ko to spoznamo, jih lahko spremenimo. Vse je odvisno samo od nas. Razmislimo, kakšna prepričanja o sebi in ljubezni gojimo. Vse značilnosti drugih so namreč neizraženi deli naše zavesti – naših prepričanj, odlik in dejanj.
Psihologi sicer opozarjajo tudi, da se lahko zmotimo pri presoji ljudi, zato svetujejo, da smo do drugih čim bolj realni. Na nasprotnike lahko namreč projiciramo same slabe lastnosti, hkrati pa na svoje zaveznike preslikavamo same svetniške odlike, ki so prav tako nerealne. Ko nekoga postavimo na piedestal, se sicer dobro počuti. Toda dolgoročno ta popačena slika škodi tako nam kot osebi, ki smo jo postavili nanj.
