Nasveti gurujev: preženite žalost s srečo
Nenehno ponavljamo, da je treba biti pozitiven. Toda včasih je to nemogoče, življenje je polno vzponov in padcev in ob tem zapadamo v težavna čustvena stanja. Da si prigovarjamo, da moramo biti pozitivni, preprosto ne zadostuje, žalost in tesnoba nas trdo držita v krempljih.
Guruji opozarjajo, da pogosto sanjamo o popolnem pozitivnem življenju, namesto da bi bili realistični in sprejeli, da nobeno življenje ni popolno in se vsi nenehno soočamo z izzivi, razočaranji in obupom zaradi neizpolnjenih pričakovanj. V obdobjih žalosti smo pogosto pasivni. Toda namesto čakanja, da neprijetno čustvo mine in se kolo sreče obrne, lahko prevzamemo nadzor nad občutkom, ki nas spremlja.
Normalno je, da smo kdaj žalostni. Hkrati vsaka oblika žalosti še ni skrb vzbujajoča, pravijo. Kratkoročna žalost je minljivo razpoloženje, ki traja nekaj dni. Včasih je za njo vzrok, drugič ne. Najboljše zdravilo proti njej je, da zmanjšamo stres, osem ur spimo in smo telesno aktivni. Dolgočasje, pomanjkanje spanja in stres jo namreč še poglobijo. Žalost, ki jo je sprožil dogodek, je drugačna. Moramo jo predelati, če tega ne zmoremo, je dobro poiskati pomoč, saj traja dlje. Najnevarnejša je depresija, več kot šest tednov dolga žalost, izčrpanost, nemoč, obupanost in nespečnost. Sprožijo jo dogodki, s katerimi bi se sicer znali spopasti, a se ne moremo. V tem primeru pojdite k zdravniku.
Duhovni učitelji pa priporočajo tudi, da se ne le borite proti žalosti, ampak istočasno odpravite sovražnike sreče. Če imate opravka s prvima dvema vrstama žalosti, se lahko spopadate z njima z veseljem. Recept je, da se izogibate vsemu, kar zmanjšuje vašo sposobnost ustvarjanja zadovoljstva. Svoje sreče na primer ne povezujte z zunanjimi potrditvami in odobravanjem drugih, predvsem pa ne s trenutnim neugodjem. Ključ je v tem, da zgradite srečo, ki vam je zunanji dogodki ne morejo porušiti, saj se zavedate, da ste sami odgovorni zanjo.
Opozarjajo še, da je pasivno sprejemanje žalosti enako, kot če ne naredite ničesar za svojo srečo. Sreča je več kot razpoloženje. Je dolgotrajno stanje, zadovoljstvo, ko sta telo in um v ravnovesju, spremlja pa vas občutek čustvene svobode. Spodbujamo ga s skrbjo za druge, osrečujočim delom, dolgoročnimi cilji, odprtim umom, učenjem iz preteklosti, načrtovanjem prihodnosti brez strahu, negovanjem tesnih medosebnih stikov in razvito čustveno odpornostjo. Zadnje je najpomembnejše in to spodbujamo z zavedanjem svojih čustev namesto zavračanja in ignoriranja, zapadanja v vlogo žrtve. Vztrajamo pri svojih ciljih, povezujemo se s čustveno zrelimi ljudmi, osredotočamo se na vse, kar smo že preživeli, in se s ponosom nagrajujemo, ker smo zmogli.
