Naučiti se bomo morali sprejemati različnost
V času, ko se povečujejo delitve in razklanost med ljudmi, se sprašujemo, kako spet najti medčloveško sočutje, povezanost in strpnost, kako spoštovati odločitve drugih in se izogniti obsojanju. Guruji pravijo, da se bomo morali naučiti sprejemati različnost in dejstvo, da vsak človek živi v svojem mehurčku realnosti, ki se prepleta z resničnostjo drugih.
Na trenutno družbeno dogajanje namreč vplivajo kolektivna karma, sence, zakoreninjeni vzorci. Na plan prihaja, kar je bilo do zdaj nerazrešeno, prezrto in potlačeno. Če sta se prej dva prijatelja zasebno pogovarjala o različnih stališčih, o belem in črnem, je ta pogovor zdaj postal del javne razprave na njunem družbenem omrežju. Tudi zato je vse skupaj postalo bolj vidno. Ko nekaj postane vidno, pa to lažje ozavestimo in spremenimo, tako je na neki način celo dobro, da se je tako očitno pokazala razdeljenost.
Problem je tudi v tem, da ne moreš prepričati prepričanih, zato je to samo izguba energije, saj izbirajo informacije, ki potrjujejo njihovo realnost in krepijo njihovo identiteto. Ljudje namreč vse življenje gradimo identiteto in se istovetimo z njo. Razmišljamo in se odločamo vedno skladno s to identiteto. Če nas kdo želi prepričati o nasprotnem, bi bila s tem ogrožena naša identiteta, tega pa ne moremo dopustiti. Zato smo prepričani, da imamo prav in da drugi nimajo – ne glede na dejstva, podatke in argumente. Gre za samoohranitev, kajti če nimamo prav, kdo potem sploh smo.
Večina se ne spremeni dosti
Vsak posameznik je prvih 20 let življenja izpostavljen različnim vplivom z vzgojo in okoljem, naša prepričanja ter identiteta se oblikujejo v otroštvu ter puberteti in se brez nenehnega dela na sebi pri večini ljudi ne spremenijo dosti. Še posebno če ni velikih pretresov ali preobratov.
Toda naučiti se bomo morali sprejemati različnost in dejstvo, da vsak človek živi v svojem mehurčku realnosti. Nekateri mehurčki se prepletajo, naš skupni kolektivni pa nam določa skupne barvne odtenke. Seveda je vse to del spoznavanja tega, da ima vsak posameznik svojo izkušnjo, ki jo prinaša in deli s skupnostjo. Morda je to v tem trenutku mnogim še tuje, ampak to je natanko tisto, kar nam prinaša nova zavest in t. i. nova doba, poudarjajo guruji.
Kako je lahko vsak posameznik edinstven kamenček v skupnem mozaiku. Biti mora prav tam, takšne oblike in barve, da lahko nastane čudovita mozaična slika. Če je na napačnem mestu ali drugačne barve, se to takoj opazi. Ljudje pa se prepirajo prav o tem, zakaj nismo vsi enake barve.
Hkrati je prelaganje krivde na druge univerzalen pojav v razvitih družbah, kjer je individualizacija posameznika visoko cenjena. S tem je na njem tudi (pre)velika odgovornost, zato jo je lažje preložiti na druge, kot živeti z njo. Vrednote in norme v družbi se spreminjajo zelo počasi, potrebnih je več generacij, da se spremeni tudi kultura naroda.
