Ne moremo zahtevati, da je naša resnica tudi resnica drugih
Šele ko bomo dovolili drugemu njegovo resnico, ne bomo več ločeni, izpostavljajo guruji. Obe strani se morata naučiti spoštovati odločitve tistih na nasprotnem bregu. Ne smemo pustiti, da se konflikt poglablja z očitki, da so eni ali drugi manj duhovno razviti, ampak sprejeti, da različni ljudje različno vidijo, kako najbolje poskrbeti za svojo varnost ali zdravje, da drugi delujejo po svojih prepričanjih in ravni zavesti, pri tem nihče ne želi česa slabega ne sebi ne drugim. Čustveni naboj situacije, o kateri imamo skrajno nasprotno mnenje, bo sčasoma izzvenel, a morali bomo skozi proces sprejemanja, da je resnica bližnjega drugačna od naše.
Enost nove Zemlje je tudi zavest, da smo vsi ljudje, kar bo most, na katerem se bomo nekoč srečali. Zdaj smo v prehodni fazi, ki nam pritiska na gumbe, da bruhamo iz sebe strahove brez filtra. Matrica popušča, svetloba meče resnico na plan. Za rojstvo novega se mora staro sesuti in ne bo več prostora za temo. Jeza in zloba, ki prihajata na dan iz našega zgodovinskega spomina, sta tu, da ju ozdravimo.
Odvija se veliko kolektivno zdravljenje Zemlje, ko svetloba transformira vse, kar nam ne služi več, da se lahko dvignemo. Vedno več hujskačev in napadalnih ljudi bo videlo, da s tako energijo ne moremo naprej. V naslednjih letih prihajajo preobrati, iz katerih bo rasla nova družba. Pomembno je, da prevlada srce, saj bo to merilo, ali smo vredni biti v novem polju zavesti ali ne. Le če s svojo zavestjo vibriramo z njim, smo lahko del napredka.
Konkretno si lahko pomagamo tako, da si dovolimo občutiti jezo, če pademo vanjo, namesto da bežimo pred njo. Rečemo si, da je v nas in se želi transformirati. Z ljubeznijo poskusimo iti prek nje, da se dvigamo višje. Zavedamo se, da je nasprotna stran ogledalo, ki nam odslikava naše vsebine. Sprejmemo, da je resnica vsakega njegov svet, ne naš. Vsi nosimo v sebi božanski del. Ko to vemo, z lahkoto sprejemamo slabe lastnosti drugih – osredotočimo se na njihovo iskro z vedenjem, da vse hudo počnejo iz svoje rane.
Naš ego hoče, da bi bila naša resnica tudi resnica drugega, v tem je ključ. Brusimo se v tem, da ne moremo zahtevati, da je naša resnica tudi resnica drugih. Zakaj napadati človeka, ki je sprejel nekaj za svojo resnico?! Naj izbere, kar vibrira z njim. Nehajmo se ukvarjati z drugimi, pojdimo vase. Vse, kar nas vznemiri pri drugem, je naš sprožilec. Osvoboditi se moramo kazanja s prstom, saj je vsak od nas najčudovitejša kreacija vesolja. Vsak počne, kar zmore. Dovoliti moramo, da razmišlja in deluje po svoje.
To pomeni, da stopamo v nov svet, kjer je življenje lahkotno. Ko bomo vsi držali to vibracijo in zavest, se osvobodili navezanosti na potrebo, da drugim dokažemo svojo resnico, ne bo več konfrontacij. Opazovali bomo, kako razmišljajo drugi, povsem brez obsojanja.
