Ne obsojajte drugih

Pogosto nam je v življenju vse jasno – za druge. Kaj počnejo narobe, kaj bi morali storiti, v katere zanke se zapletajo. Glasni smo, pametni ter jih radi pokroviteljsko poučimo o njihovih življenjih. Ker si delamo iluzije, da vse vemo. Pri tem se ne zavedamo, da nismo prehodili niti metra v njihovi koži, da v resnici nimamo pojma o tem, kaj se jim res dogaja, in da se nihče od nas ne zbudi in si reče: »Mislim, da bom danes pravi osel!« Večina se v resnici trudi narediti najboljše s tistim, kar imajo trenutno na voljo.

Vse uredimo natanko takrat, ko nam je dovolj hudo, da to storimo. Pri tem ne sodimo, če kdo tega še ni pripravljen storiti. V človeški naravi je sicer, da radi pametujemo. Toda obstaja velika razlika med nasvetom in pametovanjem. Ko prijateljsko svetujemo, posebno če nas kdo prosi za nasvet, se energijsko podpiramo. Ko pa se energijsko postavimo nad nekoga s svojim mnenjem kot samooklicani veliki modreci, steče njegova energija k nam. Odlično se počutimo in naš ego zacveti. Toda ali nam je res vedno vse jasno? Ali vemo, kakšno karmo nosi ta človek? Se zavedamo, da je na nekem področju morda težja kot naša?

Lahko res merimo z istimi vatli zgodbo nekoga, ki ima dobro karmo denimo za odnose in je srečno poročen, in nekoga, ki je bil na primer priča nasilju v družini in si zato izbira nasilne partnerje? Lahko res razumemo takega človeka, četudi smo prepričani, da obvladamo partnerske zakone na splošno? Tara Brach, učiteljica meditacije, ponazarja to z zgodbo o psu, ki je videti prijazen in miren. Ko pa ga želite pobožati, vzroji in vas ugrizne. Jezni ste nanj in se ga bojite. A šele ko se oddaljite, vidite, da vas je ugriznil, ker ima taco ujeto v past. Zdaj občutite sočutje. Agresiven je postal zato, ker ga je bolelo in je trpel. Razumete?

Osvobodite se pametovanja

Prvi pogoj je, da se obsojanja zavedamo. Čeprav je kritika naš naravni nagon, se poskusite ustaviti, preden spregovorite. Besed ne moremo vzeti nazaj. Pomislite, če lahko opazite, iz česa v človeku to prihaja. Povejte kaj pozitivnega ali molčite. Navsezadnje ne veste, ali ni v bolečini, tako kot omenjeni pes. Ne jemljite vsega osebno!

To, kar ljudje počnejo v svojem življenju, v večini primerov nima nobenega opravka z vami. Gre za njihove strahove, njihovo bolečino, njihove bitke. Ponavljajte si mantro: »Enak je kot jaz!« V resnici smo si bolj podobni kot različni. Vsi si želimo biti ljubljeni, zdravi in zadovoljni ter si za to na različne načine prizadevamo. Ko bi bili radi naslednjič pametni, se opomnite, da ima tudi ta človek šibke trenutke, da bi bil rad samo srečen in da dela napake, tako kot vi. Zamenjajte zorni kot! Ko nekdo počne nekaj, česar ne odobravate, pomislite, da morda samo rešuje težavo drugače kot vi. Ali z drugačno hitrostjo. Dalajlama pravi: »Ljudje hodijo po različnih poteh v iskanju izpolnitve in sreče. Če niso na vaši poti, to še ne pomeni, da so se izgubili!« Poleg tega ohranite v mislih, da smo si različni. Če vi nečesa ne marate, to ne pomeni, da tega ne smejo marati drugi. Poskusite prezrcaliti očitek nase. Naslednjič, ko nekoga obsojate, se vprašajte, ali ste sami kdaj storili kaj podobnega. Seveda ste, saj vsi delamo napake!