DUHOVNI NASVET
Ne podrejajte se drugim
Nagnjeni smo k prilagajanju vedenja, da bi se vklopili v skupnost. Vedno znova se opomnite, da je vseeno, kaj si mislijo drugi, pomembno je, kaj veste vi.
Odpri galerijo
Pomislite, kolikokrat podredite svoja dejanja mnenju okolice. FOTO: Digitalskillet/Getty Images
Možgani so kot računalnik. Shranjujejo podatke in počasneje delujejo, če odprete več programov. Tako se vaše lastne misli borijo za prostor v njih, če jih zapolnjujejo razmišljanje in reakcije na stvari okoli vas. Če vas skrbi, kaj si drugi ljudje mislijo o vas in vaših dejanjih, nimate prostora za svoje misli, kar vodi do neželenih učinkov, kot so pozabljivost, večja čustvenost, odlašanje.
Dejstvo pa je, da živimo v svetu, v katerem se nenehno prilagajamo mnenju drugih. Opazujte se čez dan in presenečeni boste, kolikokrat podredite svoja dejanja domnevnemu ali izrečenemu mnenju okolice. Še več, ponavljate lahko isti vzorec, ker si želite, da bi vas imeli vsi radi in bi vsem ugajali, tako ste na koncu popolnoma podrejeni željam drugih.
Kognitivni hipnoterapevti pravijo, da se samoopredelujemo glede na mnenja drugih. To pa niso vedno ljudje, ki so nam blizu, lahko gre tudi za širšo okolico ali ljudi iz preteklosti. Je torej to naše početje smiselno? Zakaj bi v resnici štelo mnenje nekoga, ki ga ne boste nikoli več videli ali nima vloge v vašem življenju? Ali pa morda bolj šteje mnenje tistih, ki nas poznajo in nam želijo dobro, čeprav sami tega ne vidimo tako?
Psihologi pravijo, da gre za povsem naraven proces. Vsaj 90 odstotkov časa ima namreč nadzor nad nami podzavest, ki že od pradavnine skrbi, da ne bomo prizadeti ali poškodovani. Narekuje nam pravila, kot je, da je mnenje drugih pomembno, da smo lahko del skupnosti, saj sami ne bi preživeli. To pomeni, da smo genetsko programirani, da nas skrbi, kaj si drugi mislijo o nas, in nagnjeni k prilagajanju vedenja, da bi se vklopili.
Naš zavestni, logični, razumski del je aktiven le 10 odstotkov časa, večino časa pa smo na avtopilotu, ki ga vodijo čustva in nagoni. Tudi ko berete ta članek, vaša podzavest išče vzorec, povezuje besede z vašimi spomini. To pomeni, da niste več v realnem tu in zdaj. Ko vas skrbi, kaj si drugi mislijo o vas, prav tako niste v sedanjosti.
Vaša podzavest je v stanju vzorčenja in odzivanja, ki se sproži ob najdenih spominih. Ko vas npr. skrbi nastop, se možgani povezujejo s trenutkom, ko ste se kot otrok počutili neumno. Naloga podzavesti je, da nas zaščiti pred prizadetostjo, in ko najde vzorec, pošlje povratni signal. Želi nas zaščititi pred podobno situacijo, kot se je zgodila v otroštvu. Tako zmrznete, se začnete potiti ali bi najraje ušli.
Če pa se tega zavedate, se lahko zavestno ustavite, preden se odzovete spontano. Vedno znova se opomnite, da je vseeno, kaj si mislijo drugi, pomembno je, kaj veste vi.
Dejstvo pa je, da živimo v svetu, v katerem se nenehno prilagajamo mnenju drugih. Opazujte se čez dan in presenečeni boste, kolikokrat podredite svoja dejanja domnevnemu ali izrečenemu mnenju okolice. Še več, ponavljate lahko isti vzorec, ker si želite, da bi vas imeli vsi radi in bi vsem ugajali, tako ste na koncu popolnoma podrejeni željam drugih.
Kognitivni hipnoterapevti pravijo, da se samoopredelujemo glede na mnenja drugih. To pa niso vedno ljudje, ki so nam blizu, lahko gre tudi za širšo okolico ali ljudi iz preteklosti. Je torej to naše početje smiselno? Zakaj bi v resnici štelo mnenje nekoga, ki ga ne boste nikoli več videli ali nima vloge v vašem življenju? Ali pa morda bolj šteje mnenje tistih, ki nas poznajo in nam želijo dobro, čeprav sami tega ne vidimo tako?
Si upate živeti po svojih željah? FOTO: Thitareesarmkasat/Getty Images
Psihologi pravijo, da gre za povsem naraven proces. Vsaj 90 odstotkov časa ima namreč nadzor nad nami podzavest, ki že od pradavnine skrbi, da ne bomo prizadeti ali poškodovani. Narekuje nam pravila, kot je, da je mnenje drugih pomembno, da smo lahko del skupnosti, saj sami ne bi preživeli. To pomeni, da smo genetsko programirani, da nas skrbi, kaj si drugi mislijo o nas, in nagnjeni k prilagajanju vedenja, da bi se vklopili.
Naš zavestni, logični, razumski del je aktiven le 10 odstotkov časa, večino časa pa smo na avtopilotu, ki ga vodijo čustva in nagoni. Tudi ko berete ta članek, vaša podzavest išče vzorec, povezuje besede z vašimi spomini. To pomeni, da niste več v realnem tu in zdaj. Ko vas skrbi, kaj si drugi mislijo o vas, prav tako niste v sedanjosti.
Vaša podzavest je v stanju vzorčenja in odzivanja, ki se sproži ob najdenih spominih. Ko vas npr. skrbi nastop, se možgani povezujejo s trenutkom, ko ste se kot otrok počutili neumno. Naloga podzavesti je, da nas zaščiti pred prizadetostjo, in ko najde vzorec, pošlje povratni signal. Želi nas zaščititi pred podobno situacijo, kot se je zgodila v otroštvu. Tako zmrznete, se začnete potiti ali bi najraje ušli.
Če pa se tega zavedate, se lahko zavestno ustavite, preden se odzovete spontano. Vedno znova se opomnite, da je vseeno, kaj si mislijo drugi, pomembno je, kaj veste vi.
