Nezaceljene rane nam črpajo energijo

Le z odpuščanjem vsem, ki so pripomogli k ustvarjanju negativnih situacij v vašem življenju, in sproščanjem jeze boste lahko prekinili začarani krog trpljenja in čustvene bolečine, v katerega ste ujeti in ki lahko vpliva na vaše odnose, obilje in srečo. Vsaka čustvena rana namreč na energijski ravni ostane v našem polju in nam črpa določeno količino energije, da se ohranja. Še več, deluje kot nekakšna ranljiva točka, ki jo vedno znova sprožijo podobne situacije, kar povzroči, da svojo stisko vedno znova podoživljamo. Z vztrajanjem pri jezi, maščevalnosti ali sovražnosti izgubljamo ogromno energije, saj s tem še dodatno hranimo svojo rano ter jo ohranjamo pri življenju. V skrajnem primeru si lahko s tem celo skrajšamo življenje, če si pridelamo kakšno obolenje kot posledico nenehnega obremenjevanja in zagrenjenosti.

Vse izhaja iz otroštva

Večina čustvenih blokad izhaja iz otroštva. Če jih ne zacelimo, se ujamemo vanje in krog trpljenja se nam nenehno ponavlja. Po zakonu privlačnosti namreč pritegnemo enake situacije v odraslem življenju, saj se enako odzivamo in delujemo po istih vzorcih. Če npr. zamerite mami, ker je ni bilo na praznovanje vašega rojstnega dneva, se lahko počutite enako zapuščeno vsakokrat, ko vas partner pozabi poklicati, saj prvotna čustvena rana sproži nezavedno reakcijo, nad katero nimate nadzora, vendar pa moti vaše odnose in delovanje v svetu. Na žalost se na čustveno reakcijo najverjetneje tudi odzivate enako – npr. zaprete se vase in ste prepričani, da vas bližnji vedno pustijo na cedilu in se ne morete zanesti nanje. To pa je nevarno prepričanje, ki se nato zrcali v vsem vašem življenju.

Naš višji jaz seveda želi, da zacelimo svoje rane, zato nenehno dobivamo sprožitvene situacije. Če ne rešimo zadeve, nam lahko vse celo prepreči, da bi spoznali pravega partnerja, se osamosvojili itd. Če krivite starše za kar koli bolečega, ohranjate rano živo, svoji podzavesti pa sporočate, da imajo starši še vedno moč nad vami in programi v vaši glavi. Ko nekoga za nekaj krivimo, se namreč ujamemo v energijski vzorec in zgodba se ponavlja.

Zato se zavedajte, da so krivda, jeza in podobna čustva le vaša obrambna linija, ki vas želi obvarovati pred nadaljnjo bolečino. Ko boste pripravljeni odpustiti, pa boste morali najprej odložiti svoje orožje, čeprav se vam zdi, da morate biti na preži, saj vam določen človek predstavlja čustveno tveganje, ker nikoli ne veste, kdaj vas bo spet prizadel. Težavo lahko rešite le tako, da vzamete moč nazaj v svoje roke ter prevzamete polno odgovornost za svoja čustva. Postati morate čustveno imuni proti vedenju drugih. Kar koli naredijo, vas ne sme vreči s tira. Če jim odpustite in jih prenehate kriviti za svojo čustveno rano, ne bodo imeli več moči, da sprožijo v vas občutke nevrednosti ali neljubljenosti. Odgovornost do sebe namreč pomeni, da morate sami poskrbeti za svoj občutek vrednosti, varnosti in ljubljenosti ter se ne zanašati na potrditve drugih. Ko prevzamete odgovornost za svoje življenje in odločitve, tako ne iščete več čustvene podpore pri starših in drugih avtoritetah, niti ne pričakujete, da bodo podpirali vaše sanje in cilje. S tem pa jih osvobodite svojih pričakovanj. Seveda se boste morali naučiti postavljati meje. Na koncu bodo meje, ki se vam jih bo zdelo grozno vzpostaviti, celo okrepile odnos. Verjetno boste morali vzpostaviti raven spoštovanja in spremeniti komunikacijo s starši. Pravzaprav jih boste naučili, kako naj se vedejo do vas, in spreminjali odnos z nenehno pozornostjo in doslednostjo. Če gredo predaleč, jih opozorite na to. Čeprav bo preobrazba daljši proces, boste na koncu pridobili samostojnost, modrost, razvili sočutje in sami nadzorovali svoje čustvene odzive.