Nikogar ne srečamo naključno

Ker se ne razvijamo z enako hitrostjo in nekateri hitreje usvajajo nova spoznanja in lekcije, lahko nekoga prerastemo. Če so to prijatelji, se nehamo družiti, a to se lahko zgodi tudi s partnerjem. Z vidika duše ni napačnih odločitev - torej lahko greste in se naučite samostojnosti ali vztrajate in se učite prilagajanja - edino, kar šteje, sta vaš razvoj in napredek. Zato se morate izogibati predvsem temu, da stagnirate ali stojite na mestu. In ne skrbite, z vsemi dušami, tudi s partnerjem in svojimi otroki, ste se pred življenjem dogovorili, da se boste srečali, odigrali določeno vlogo drug drugemu, si postavljali določene izzive - predvideli ste tudi možnost, da nista skupaj vse življenje, saj potrebujete izkušnjo zakonskega življenja samo določen čas.

Zavedati se moramo, da naše dušne pogodbe niso vklesane v kamen in se lahko spreminjajo. Delno lahko spreminjamo tudi življenjsko pot – ne moramo zaiti v povsem drugo smer, lahko pa izbiramo, po kateri poti bomo prišli do istega cilja. Vsi imamo svobodno voljo. Tudi časovnice so lahko drugačne, kot je bilo predvideno, saj občutek za čas v duhovnem svetu drugače poteka. S partnerjem sta se tam lahko dogovorila, da se bosta na Zemlji srečala, a to se lahko zgodi pri različni starosti. V skrajnih primerih se lahko vajina načrta spremenita, tudi ko sta že na Zemlji. Če sta se prej npr. oba že naučila predvidene lekcije s prejšnjim partnerjem, lahko spremenita načrt in nista skupaj. Ali se ločita prej, kot je bilo mišljeno. Lahko sta se, zavestno ali ne, odločila, da bosta nehala delati na določenih lekcijah in bosta raje poskusila znova v prihodnjem življenju. Mogoče je tudi, kot rečeno, da se učite, kako je biti zavrnjen in zapuščen.

S partnerjem ste se dogovorili, da se boste srečali in skupaj usvajali lekcije. FOTO: Khosrork/Getty Images

Verjetno se sprašujete, zakaj bi si kot duša izbrali, da boste trpeli ali se soočili z izredno težkimi okoliščinami, npr. smrtjo bližnjega. Zakaj bi si želeli biti zlorabljeni v otroštvu, biti sirota ali živeti v revščini? Regresoterapevti pravijo, da več duš čaka na poškodovana, invalidna telesa kot popolna, saj težje preizkušnje prinašajo večjo duhovno rast in napredek v enem samem življenju. Ni se nam treba roditi večkrat, da bi se nečesa naučili, v težjih okoliščinah si zadamo večje breme, da bi pospešili duhovni razvoj. Zavedati pa se morate, da ste predvidevali, da boste kos izzivom, ki so pred vami, in da vam duhovni vodniki ves čas stojijo ob strani.

Ko se rodimo, pozabimo na dušne pogodbe. Učimo se živeti v telesu, kar je za dušo omejujoče. Ko spoznamo ljudi iz svoje dušne skupine, nas prevevajo posebni občutki povezanosti, varnosti in domačnosti. Ko nas naključja vodijo tja, kjer moramo biti, lahko za hip prepoznamo delčke svoje rojstne vizije. Zavedamo se, da je življenje začasna izkušnja, ki nima ne zmagovalcev ne poražencev, saj na koncu šteje le, da smo boljši in bolj izkušeni.