Obsojanje drugih je škodljivo: človeka sprejmimo takega, kot je
Menite, da drugi delajo vse narobe, medtem ko vi vse veste in ste boljši od njih. Toda pri tem se ne zavedate, da se za vsako oceno skriva vaš ego, ki vas želi postaviti v večvredni položaj v odnosu do obsojanega, da bi se počutili bolje glede svojih strahov, negotovosti, hib in napak. Prav tako ne veste, da se v trenutku obsojanja povežete z energijo osebe, o kateri govorite, in s situacijo, v kateri je, kar vam samodejno znižuje vibracijo. Četudi se vam bo zdelo, da vas obsojanje najprej dvigne, sledi podoben občutek, kot bi imeli mačka - energija vam upade in vas psihično in fizično oslabi. Zapletete se v začarani krog.
Ego nas želi zaščititi pred bolečino, in ko doživimo občutek nepopolnosti, poskušamo najti olajšanje tako, da projiciramo krivdo na nekoga drugega. Projekcije se v odnosih sicer pogosto dogajajo, pravi ameriška duhovna učiteljica in avtorica Gabrielle Bernstein in opozarja: »Kogar koli imate za posebnega in ga postavljate na piedestal, vas bo na neki način neizbežno razočaral. Njegov ego se bo vedno izražal, kar je povsem človeško. Ostali boste frustrirani in osamljeni. Kot odgovor na to boste osebo obsojali, da ni taka, kot ste mislili ali upali, da je. Toda ko vaš vzor pade, padete z njim. Kadar koli mislimo, da je nekdo vir naše sreče ali bolečine, na koncu projiciramo svojo krivdo nanj in začnemo krog obsojanja.«
Če želite prekiniti začarani krog, si morate najprej priznati, da obsojate, in se hkrati ne obsojati za to. Sprejeti morate svoja negativna čustva, jih predihati in spustiti ter spremeniti pogled na ljudi, ki ste jih obsojali, ter ne projicirati starih izkušenj na sedanje okoliščine. »Vadite, da vidite nekoga, kot bi ga videli prvič, saj ga s tem osvobodite napačne projekcije in napačnih prepričanj, ki vas ločujejo. Ne glejte drugih skozi preteklost, ampak kot bitja, ki kličejo po ljubezni,« pravi Bernsteinova. »Svoje obsojanje začnemo zdraviti, ko sprejmemo, da so vsi ljudje naši učitelji v razredu, ki je naše življenje. Ko ugotovimo, da smo sprejeli to obvezo, lahko drugače pogledamo na situacijo.«
Prav tako moramo biti pozorni na to, kdaj se v naše misli in besede prikrade ego. Kadar koli usmerimo svetlobo na temo, ego deluje z vso močjo. Vztrajen je, a lahko smo pripravljeni na njegove udarce. Ko delujemo s položaja sočutja, sprejemanja in odpuščanja, pa se nam samodejno dvigne vibracija in izhajamo iz ljubezni, ne več iz strahu in krivde. Najbolj ljubeča stvar, ki jo lahko naredimo v odnosih, je, da človeka sprejmemo takega, kot je, ne da bi ga poskušali spremeniti. Ko počnemo slednje, pokažemo, da vemo, kaj je najboljše zanj, kar pa je velika iluzija.
