Odnosi so lekcije: ne smemo se vmešavati v zgodbe drugih
Naša razmerja z drugimi vedno izvirajo iz odnosa, ki ga imamo do sebe. Ko sam predelaš neko lekcijo, se posledično spremeni tudi odnos. Vsaka življenjska težava je hkrati le priložnost, da izberemo drugače. Ko izberemo sočutje namesto napada, se sami počutimo neprimerno bolje, drugim pa damo občutek, da so ljubljeni. Ta izbira ozdravi karmo, zamere in bolečine. Bolečini v odnosih se lahko izognemo tudi s poznavanjem življenjskih zakonov.
Komunikacija na primer ne teče prek besed, temveč skozi zaznavanje avričnega polja. Ljudje denimo začutijo prestrašenega ali negotovega človeka in ga temu primerno obravnavajo – napadejo ga. Za dotičnega je to lekcija, da prepozna svoje zrcalo in se zave svojih vzorcev delovanja ter začne poglobljeno delo na sebi. Drugi niso krivi za to, kako se odzivajo na nas, mi smo tisti, ki s svojimi nezavednimi prepričanji kličemo po ustreznem zrcaljenju. Ko svoje prepričanje predelaš, odpustiš sebi in drugemu, odpreš srce, pa ne s sabo ne s tem človekom nimaš več težav. Lahko si mu le hvaležen za lekcijo, za zrcaljenje, ki ti je pomagalo napredovati na tvoji življenjski poti.
Vse stvari so torej drugačne, kot se prikazujejo navzven! Mnogi konflikti nastajajo, ker ljudem vsiljujemo svoja 'pomoč' in prav. Zavedati se moramo, da nikoli ne vemo, kaj je za nekoga dobro. Zato je bolje, da ozaveščamo lastna prepričanja, kot da se vmešavamo v zgodbo nekoga drugega. Prav tako moramo prepoznati, da je plan našega življenja že vnaprej postavljen. Vsi ljudje so natanko takšni, kot morajo biti, in vse je tako, kot mora biti.
Sprejemanje situacije človeka sprosti, to pa poveča količino njegove življenjske energije. Nasprotno pa mu pritoževanje, zahtevanje, da so ljudje in stvari drugačne, močno zmanjšuje energijo. Manj je energije, večji je ego, večji je miselni kaos, večji je občutek brezupa.
