Odpuščanje je zdravilno
Ko se rodimo, še ne poznamo občutkov ranjenosti, prevaranosti ali izdaje. Na svet pridemo kot naivna, čista duša. Šele ko prehodimo kar nekaj svoje življenjske poti, začenjamo spoznavati tudi negativne plati človeške narave, svojo senco in negativna čustva.
In če se z vsem tem ne znamo pravilno spoprijeti in tega predelati, se travmatični dogodki in stanja vtisnejo globoko v našo dušo, kjer so ujeta in samo čakajo, kdaj jih bo sprožila podobna situacija, da nas lahko vedno znova čustveno rušijo.
Zaradi zamere, maščevalnosti in sovraštva do drugih lahko tudi zbolimo, saj z negativnimi mislimi in občutki zastrupljamo svoj um, dušo in telo, kar je sicer paradoks, saj negativnost v resnici usmerjamo navzven, obrne pa se navznoter. Včasih je sicer izredno težko odpustiti tistim, ki so nas prizadeli, vendar pa sta, se strinjajo duhovni učitelji, guruji in psihologi, odpuščanje in spuščanje negativnih čustev in spominov nujni, če želite v življenju napredovati in se razvijati, iti naprej ter stopiti iz ponavljajočega se začaranega kroga preteklosti, ki vas zadržuje na mestu.
Nepredelane vsebine iz preteklosti vam namreč kot mlinski kamen visijo okoli vratu, tudi če se tega ne zavedate, saj vas na nezavedni ravni ves čas blokirajo. Odločite se torej in to jesen odložite svoja bremena in zamero, čeprav vas še vedno tiščijo. Pozdravite čustveno bolečino v sebi in spet svobodno zadihajte s polnimi pljuči! Odpustite drugim zaradi sebe, ne zaradi njih. Če se s človekom ne morete pobotati ali narediti lepe geste, ki bi zgladila spor, mu odpustite vsaj v mislih, še bolje pa bo, če boste svoje zamere in odpuščanje prelili v pismo, ki ga ne boste nikoli poslali, ampak na koncu zažgali.
