Duhovni nasvet: omejite pričakovanja v partnerstvu
Eden od razlogov, da imamo danes več težav v odnosih, so prevelika pričakovanja, pravijo psihologi. Pod vplivom potrošniške miselnosti ljudje začenjajo verjeti, da je vse mogoče in dosegljivo. Če je tako in ti nečesa nimaš, mora biti za to nekdo kriv. V tem primeru lahko s prstom kažemo nase - nisem dovolj dober, ne trudim se dovolj - ali mislimo, da je kriv partner, in njega pošiljamo denimo k terapevtu. Pretirana pričakovanja, iluzije, da naj bi bili ves čas srečni, prinašajo težave, hkrati pa so sposobnosti ljudi za kakovostne odnose šibkejše kot nekoč, ugotavljajo.
Od moških se včasih ni pričakovalo, da se bodo veliko ukvarjali z otroki, da bodo intimni in pozorni, ampak da bodo poskrbeli za dom in ekonomsko varnost. Te miselnosti ni več. Posebno ženske so se temu uprle - kar je prav, a posledično je nastal prepad med bistveno večjimi pričakovanji na eni strani in usposobljenostjo parov na drugi. Močno so se povečala tudi pričakovanja družbe, šole pri angažiranju glede otrok, službe so napornejše ...
Neuresničena hrepenenja, slabe izkušnje ali travme iz otroštva lahko močno napihnejo iluzijo pričakovanj. Vsi jih imamo in so posledica tega, da smo v otroštvu nekaj potrebovali, si želeli, a tega nismo dobili. Njihova pozitivna plat je, da ustvarjajo motivacijo, da se potrudimo za kaj, kar nam manjka – tudi v partnerstvu. Po drugi strani pa povzročajo težave, ker jih veliko ni ozaveščenih in delujejo podtalno. Večina problemov sodobnih parov izhaja prav iz tega nezavednega trka nasprotnih ali celo enakih hrepenenj, za katera pričakujemo, da nam jih bo partner izpolnil, še preden se jih bomo zavedeli sami.
Človeka za partnerstvo usposobi okolje, v katerem odrašča. Nekdo s starši, ki so poiskali kompromise, odkrito kazali čustva, bili pristni do otrok, bo dobil približno enako usposobljenega partnerja in lažje bosta toliko premostila prepad, da ju bo to motiviralo in si bosta želela več, hkrati ju ne bo uničevalo, ker si bosta želela preveč. Vse namreč izhaja iz otroštva.
Včasih je partnerski odnos dvoboj dveh sistemov, iz katerih prihajamo. Privlačnost sicer nezavedno potegne skupaj dva, ki prihajata iz precej podobnih sistemov. Četudi na zunaj ni videti, sta si intimno čustveno podobna, a sta se lahko naučila različno reševati problematiko. Vodilna os, okoli katere se sučemo v življenju, je vedno iz primarne družine. Ko se dva začneta razkrivati sama in nato skupaj, pa lahko razumeta, da ne počneta ničesar nalašč, ampak sta ujetnika vzorcev, ki jih je težko preseči. Toda lahko kreirata svojo novo resničnost in poiščeta nove vzorce, ki so zadovoljujoči za oba.
